V Levici poudarjajo, da se kljub gospodarski rasti kazalniki revščine ne dvigujejo z enako hitrostjo. Foto: EPA
V Levici poudarjajo, da se kljub gospodarski rasti kazalniki revščine ne dvigujejo z enako hitrostjo. Foto: EPA
Delavec posipa pločnik s soljo.
Mesec opozarja, da ob trenutni definiciji minimalne plače v praksi pogosto prihaja do situacij, ko je osnovna plača krepko pod minimalno, do minimalnega neto zneska pa se pride z izplačevanjem različnih dodatkov. Foto: BoBo

Kampanji Dvignimo plače, v okviru katere bodo zbirali podpise podpore javnosti predlogu sprememb zakona o minimalni plači. V Levici namreč predlagajo tri spremembe pri ureditvi minimalne plače. Poleg dviga minimalne plače na znesek 700 evrov neto predlagajo tudi spremenjeno usklajevalno formulo za minimalno plačo in določbo, da nobena osnovna plača ne more biti manjša od minimalne.

Za omejitev zneska osnovne plače z zneskom minimalne plače so se v Levici odločili zaradi težav s trenutno veljavno definicijo plač, kjer je minimalna plača opredeljena kot najmanjše izplačilo, in ne kot najmanjša osnova. "Zato imamo primere, ko so v panožnih kolektivnih pogodbah osnove za plačo pri 400 evrih ali še manj, nato pa se do zneska 613 evrov neto pride z dodatki na delovno dobo ali drugimi dodatki," je izpostavil Mesec. Mesec ob tem dodaja, da je to slabo za posameznika, saj v prihodnosti lahko pričakuje slabo pokojnino, kot tudi za proračun, saj so dodatki drugače obdavčeni kot plača.

Z dvigom minimalne plače tudi več sredstev v proračunu
V Levici predlagajo tudi spremembo v formuli za usklajevanje minimalne plače. Mesec je ob tem dejal, da je trenutna formula v praksi prepuščena prosti presoji vlade oziroma resornemu ministru. V Levici zato predlagajo določilo, da mora biti minimalna plača za 20 odstotkov višja od ocene minimalnih življenjskih stroškov in najmanj 10 odstotkov nad pragom revščine, ki ga računa statistični urad.

Z uveljavitvijo predloga bi neto znesek minimalne plače leta 2019 znašal 700 evrov. V Levici so se za uveljavitev leta 2019 odločili zato, da se lahko podjetja v letu dni ustrezno pripravijo na dvig minimalne plače. Taka sprememba bi neposredno vplivala na okoli 120 tisoč delavcev oziroma 16 odstotkov vseh zaposlenih, ki prejemajo manj kot 700 evrov neto. "Na podlagi naše analize finančnih posledic bi imel javni sektor okoli 40 milijonov evrov dodatnih izdatkov za plače, a bi na drugi strani proračun prejel okoli 51,2 milijona evrov več z naslova dohodnine in prispevkov," je ob tem poudaril Mesec in dodal, da bi bili proračunski učinki te spremembe zato pozitivni.

Prepričevanje s pritiskom javnosti
A v Levici pričakujejo, da bo njihov predlog naletel na zadržke pri poslancih. "Glede na dosedanje izkušnje dvomim, da bodo poslanci takoj podprli tak predlog," zato so se odločili za kampanjo zbiranja podpisov za dvig plač, saj upajo, da bo pritisk javnosti preglasil argumente o vplivu na konkurenčnost in gospodarsko rast. "V Sloveniji že štiri leta dosegamo gospodarsko rast, kazalniki revščine pa se ne izboljšujejo oziroma se glede na gospodarsko rast izboljšujejo prepočasi," je poudaril Mesec.

Ob tem velja spomniti, da je ministrica za delo Anja Kopač Mrak pred časom napovedala dvig minimalne plače nad prag revščine, vendar ni poudarila, koliko naj bi ta dvig dejansko znašal. Trenutno je prag tveganja revščine ocenjen na 616 evrov neto prihodkov, medtem ko neto znesek minimalne plače znaša 613 evrov. Ob januarskem dvigu minimalne plače za 1,8 odstotka pa so, spomnimo, v gospodarski zbornici opozarjali, da se zaradi višjih stroškov marsikje v storitveni dejavnosti ne bodo odločili za zaposlovanje.