Toni Balažič, ki je v Mercator prišel iz Žita, se je najprej lotil stroškov, toda treba bo hitro sprejeti tudi načrt, kako povečati prihodke in preprečiti zniževanje tržnega deleža. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Toni Balažič, ki je v Mercator prišel iz Žita, se je najprej lotil stroškov, toda treba bo hitro sprejeti tudi načrt, kako povečati prihodke in preprečiti zniževanje tržnega deleža. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
NLB in Mercator
Največja lastnika Mercatorja sta Pivovarna Laško in Nova Ljubljanska banka. Obema primanjkuje kapitala in bi jima izkupiček od prodaje deleža v Mercatorju prišel zelo prav. Foto: MMC RTV SLO
V očeh kupcev je Mercator predrag, kupci pa zlasti v krizi gledamo na vsak evro in zato vedno več kupujemo tudi pri diskontnih trgovcih, čeprav morda kakovost izdelkov ni vedno najboljša. Foto: MMC RTV SLO
Balažič o Mercatorjevi 16-milijonski izgubi

Vedno manj Slovencem je Mercator najboljši sosed. Od leta 2007 do 2011 je njegov tržni delež s 35 odstotkov zdrsnil pod 30 odstotkov. Vodstvo se ni dovolj ukvarjalo s temeljno dejavnostjo, ampak preveč pozornosti namenjalo prodaji podjetja. Spodleteli so vsi poskusi prodaje, nazadnje je obupal Agrokor. Vodenje Mercatorja je s 1. junijem prevzel Toni Balažič. Nekateri rezultati njegovega dela so že vidni, seveda pa ni mogel preprečiti polletne izgube, ki je dosegla 16,5 milijona evrov. Znak za preplah, čeprav Balažič meni, da je Mercator še vedno zdravo podjetje.


Kako je mogoče, da so tečajne razlike tako zelo vplivale na dobiček oziroma izgubo prvega polletja?
Vse to izhaja iz srbskega dinarja, ki je letos izgubil več kot 10 odstotkov. Glede na velikost posla, ki ga imamo v Srbiji, je to tako pomembno vplivalo na naš dobiček. Tečajnih razlik je bilo dejansko za več kot 11 milijonov evrov.

Se s finančnimi instrumenti ne da zavarovati proti tečajnim razlikam?
Pri lokalnih valutah ne, ampak le pri globalnih valutah. Regijsko je izpostavljenost velika. Obstajata sicer dva načina naravnega hedginga: ali skozi nabavo, kar imamo, ali pa skozi posojila v lokalni valuti, vendar v tem primeru tega ni bilo. Tečajne razlike ne izhajajo iz vsakodnevnega poslovanja, ampak iz financiranja. Prihodke imamo v lokalni valuti, posojila v evrih, zato ta razlika.

Odkar ste postali predsednik uprave, ste sprejeli že številne ukrepe. Kako vam je uspelo od 1. junija prihraniti 2,5 milijona evrov?
Skupaj z osrednjim menedžmentom smo pripravili več kot 400 ukrepov in jih izbrali 50, ki vključujejo zniževanje nekaterih stroškov storitev, zniževanje ali odpovedi pavšalov, optimizacijo stroškov vzdrževanja in podobno.

Ali se boste lotili tudi monetizacije nepremičnin?
Mislimo, da je monetizacija v tem trenutku pomembna za Mercator in za lastnike - za banke. Na ta način se bo Mercator lahko razdolžil. V prvi fazi, v prvi tranši, ki jo pripravljamo za jeseni, ki bi jo po naših načrtih lahko izvedli v treh mesecih, bi pridobili do 300 milijonov evrov dodatnih sredstev, s katerimi bi se lahko razdolžili in s tem lahko en del zagotovili tudi za povečanje obratnega kapitala.

Kako izboljšati dobičkonosnost?
Kar nekaj faz je. Do leta 2012 se bomo usmerili v zniževanje tekočih stroškov, na drugi strani pa se bomo usmerili v to, da se bomo še bolj približali kupcu, da prenovimo ponudbo in spet dvignemo prodajo. To je kratkoročno. Srednjeročno bomo do zgodnje jeseni pripravili novo strategijo, ki bo vključevala optimizacijo organizacije, večjo stopnjo osredotočenosti na osnovno dejavnost in tudi potencialno dezinvestiranje nekaterih nepotrebnih osnovnih sredstev.

Opažate spremenjeno obnašanje kupcev zaradi krize? Kupci gledamo na vsak evro, nizkocenovni trgovci vam jemljejo tržni delež ...
Zaznati je tako trend naraščanja pripadnosti domači prehrani in zaradi padanja kupne moči usmerjanje k cenejšim izdelkom ne glede na kakovost. V Mercatorju smo prepričani, da imamo ponudbo za vse te segmente, od tistih cenovno ugodnih izdelkov do izdelkov višje kakovosti.

Prejšnja uprava je odstopila zaradi nezaupanja večjih lastnikov. Kako se vi razumete z njimi?
V tej fazi verjamem, da se razumemo dobro, prihajamo pa do trenutka, ko bo dialog zelo pomemben in potreben. Mercator je v nekem prelomnem trenutku, dejansko je treba sprejeti še nekatere ukrepe, da bomo izboljšali dobičkonosnost, in to moramo narediti v dialogu z lastniki, kajti naša želja je, da maksimiziramo njihovo vrednost.

... in pripravite Mercator za prodajo?
Vsekakor se zavedamo, da takšna lastniška struktura, kot jo imamo, ne more biti dolgoročna. Verjamemo, da Mercator potrebuje dolgoročno stabilno lastniško strukturo, ker drugače je to ovira pri razvoju.

Greste pogosto v kakšno Mercatorjevo trgovino nenapovedano?
O, brez skrbi.

Kaj opažate pri trgovcih?
Iskreno priznam, da sem zelo pozitivno presenečen nad zaposlenimi v Mercatorju. Čeprav se vsi dobro zavedajo vseh omejitev, ohranjajo zdrav odnos do kupcev in ohranjajo tudi nasmeh na obrazu. To se mi zdi zelo pomembno.

Se vam ne zdi, da bi se moral Mercator bolj usmeriti v osnovno dejavnost?
Da. Tudi strategija, ki jo moramo pripraviti do zgodnje jeseni, bo predvidevala, da bomo gradili na tem, kar najbolje znamo, to pa je trgovina z dnevnimi izdelki.

Ste šli lahko to poletje na dopust? Kako se sprostite po težkem dnevu?
Dopusta ni bilo, sem se pa pred nekaj tedni začel ukvarjati z nordijsko hojo, kar prakticiram večkrat tedensko. Vstanem pred šesto zjutraj in pogosto grem na nordijsko hojo že zgodaj zjutraj, sicer pa zvečer.

T. O.

Balažič o Mercatorjevi 16-milijonski izgubi