Toni Balažic je vodenje Mercatorja prevzel po odhodu Žige Debeljaka junija letos. Foto: BoBo
Toni Balažic je vodenje Mercatorja prevzel po odhodu Žige Debeljaka junija letos. Foto: BoBo
Balažič o Mercatorjevi 16-milijonski izgubi

Družba se bo zato osredotočila na tiste ukrepe, ki bodo najhitreje prinesli rezultate, kar pomeni optimizacijo stroškov in usmeritev v prenovo ponudbe ter pripravo nove strategije, ki jo načrtujejo za jesen, je v oddaji Odmevi voditelju Igorju E. Bergantu povedal Toni Balažic, ki je vodenje uprave Mercatorja prevzel junija, ko se je s tega mesta poslovil Žiga Debeljak.

Od Mercatorja "živi" 24 tisoč ljudi
V Mercatorju trenutno dela 24 tisoč zaposlenih, družba deluje na šestih trgih in je poleg osnovne prodajno-prehrambne dejavnosti dejavna tudi v drugih panogah. Neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali prenova pomeni tudi odpuščanje dela zaposlenih, se je Balažic izognil z odgovorom, da večina zaposlenih dela v osnovni dejavnosti, ki pa je "zdrava in dobičkonosna". Težave so predvsem v drugih Mercatorjevih programih, kot sta Mercator Tehnika in Modiana, ki sta, po Balažičevih besedah, potrebna prenove.

Slabo v Bolgariji in Albaniji
Mercatorju ne gre najbolje niti na tujih trgih, predvsem v Albaniji, Bolgariji, pa tudi na Hrvaškem, kjer "poslovanje ni optimalno", je dejal predsednik uprave. Gre za trga, na katera je Mercator stopil relativno pozno, ko je bila ta odločitev zaradi dostopnih in poceni finančnih virov ter obdobja splošne rasti razumljiva. "Danes je stanje seveda diametralno nasprotno," je dejal Balažic, saj kupna moč pada, finančni viri pa so težje dosegljivi.

Zavez lastnikom, ki bi narekovali zahtevano vrednost delnice Mercatorja (ta je zdaj precej nizka), ni, se pa Mercatorjeva uprava zaveda, da mora vrednost družbe za lastnike maksimizirati.

Ne kdo bo kupec, ampak kaj bo kupec storil?
Na mizi je seveda tudi vprašanje prodaje Mercatorja, česar si želijo predvsem banke. Kupec Mercatorja bo skoraj zagotovo iz tujine, vprašanje pa je, ali bi bilo za Mercator bolje, da je to nekdo iz regije (npr. Agrokor) ali nekdo, ki se s tem poslom ukvarja drugje v zahodni Evropi. Balažic je dejal, da je odločitev o prodaji v rokah lastnikov, Mercator pa si želi predvsem stabilnega lastnika. Dejal je, da je scenarijev več, sam pa je prepričan, da lahko Mercator "igra vlogo v vseh scenarijih".

Morebitni tuji kupec in vloga pri samooskrbi
Na vprašanje voditelja oddaje, kaj bi tuji kupec pomenil za strategijo o Mercatorjevi vlogi v samooskrbi Slovenije, v kateri želi družba igrati pomembno vlogo, tuji kupec pa ima lahko svoje dobavitelje, je Balažic dejal, da je Mercator "pomembna hrbtenica slovenske prehrambne strategije", saj ima v ponudbi dve tretjini slovenskih prehrambnih izdelkov. Če bi bil kupec nekdo, ki je vertikalno integriran (ima svoje dobavitelje) in drugačno strategijo, je seveda možnost, da ta delež pade, precejšnja, je dejal Balažic.

Balažič o Mercatorjevi 16-milijonski izgubi