Predstavniki parlamentarnih strank namreč raje kot o pomenu nacionalnega interesa govorijo o pomenu konca postopkov regulatornih organov zoper odgovorne za netransparentne prevzeme družb. In morda še o tem, kako se bo zgodba okoli Boška Šrota in Laškega sploh končala. Bo podjetje zadihalo?

SDS: Šrot v resnici le dobiva nove vire
V SDS-u so se v odgovoru na naše vpašanje o tem, kako komentirajo dogajanje v Pivovarni Laško in kaj spremembe v lastniški strukturi pomenijo za nacionalni interes, osredotočili na teorijo, da je prodaja Kolonela zgolj navidezni umik Boška Šrota in Andrijane Starina Kosem iz prvih vrst.

Andrej Vizjak je za MMC poudaril, da je cilj prodaje 30 odstotkov Kolonela italijanskemu podjetniku Pierpaolu Ceraniju zgolj eden: da si Šrot pridobi dodatne finančne vire, "ki so očitno odtegnjeni zaradi dosedanjega načina delovanja in tudi s ciljem, da bi se na ta način pridobilo pozitivno stališče državnih organov in bank".

Zares: Novosti v lastniški strukturi niso pomembne
Dejan Radunić (Zares) je za našo spletno stran pojasnil, da v njihovi stranki ne želijo ugibati, kaj prinašajo lastniške spremembe v Pivovarni Laško. A je predstavnik Zaresa obenem vendarle menil, da novosti v lastniški strukturi niso zelo pomembne, "še posebej glede na vse pravne postopke, ki potekajo zoper Boška Šrota in posamezna podjetja zaradi prevzemnih procesov".

Pri vsej zgodbi se mu zdi najpomembneje to, da banke upnice poiščejo hitro in učinkovito rešitev za zadolžena podjetja v skupini pivovarne. "Postopki, ki jih je sprožila ta vlada v zvezi z reprogramiranjem t. i. tajkunskih kreditov, so privedli do možnosti, da se nezavidljiva situacija, v kateri se je ta skupina znašla zaradi lastniških načrtov Boška Šrota, končno razreši. Zelo narobe bi bilo, če banke te ponujene možnosti ne bi izkoristile," je sklenil.

SLS zanima predvsem epilog zgodbe o koncentraciji lastniškega kapitala
O Šrotovi prodaji dela Kolonela je bil v komentarju skop tudi SLS. Za MMC so v poslanski skupini te stranke dejali le, da je nakup ali prodaja deleža gospodarske družbe stvar kupca ali lastnika. Bolj kot dogajanje v Kolonelu in posledično v Pivovarni Laško jih zato zanima iskanje odgovorov za pomoč mnogim podjetjem in kmetom. Imena Boška Šrota v svojih pojasnilih sicer niso omenili, so pa izrazili zanimanje, kdaj bodo organi pregona zaključili svoje preiskave v primerih več družb, "predvsem pa, kdaj bo zgodba glede koncentracije lastniškega kapitala v Sloveniji dosegla svoj epilog".

V odgovoru na MMC-jevo nadaljnje vprašanje, kaj prodaja deleža Kolonela italijanskemu podjetju pomeni za nacionalni interes, pa so ponovili svoje znano stališče, da naj podjetja, ki so pomembna za državo, ostanejo slovenska. Pri tem pa očitno niso imeli v mislih Pivovarne Laško. Našteli so namreč gospodarske družbe s področja finančništva in zavarovalništva, gospodarske družbe s področja infrastrukture, energetike in telekomunikacij. "Te družbe namreč predstavljajo temelj slovenske ekonomije in so ključni element slovenskega nacionalnega interesa, kar bo SLS zagovarjal tudi v prihodnje." Pri tem pa velja spomniti, da je pomen nacionalnega interesa pred leti povzdignila prav pivovarska vojna za Union.

LDS: Razmisliti, v kakšne roke gre slovensko gospodarstvo
Podobno nezgovorna je bila v komentarju na prodajo prva dama LDS-a Katarina Kresal. A je tudi ona za MMC poudarila pomen postopkov regulatornih organov v boju zoper nepregledno lastniško regulacijo: "Poslovnih dogodkov podjetij v zasebni lasti v načelu ne komentiram, vendar pa je potrebno izpostaviti, da proti podjetjem, ki so sodelovala pri nepregledni lastniški koncentraciji, potekajo postopki regulatornih organov in obstaja še veliko nejasnosti ali so bili deleži v teh podjetjih sploh pridobljeni na zakonit način. Primer te prodaje kaže, kako pomembno je, da organi nadzora opravljajo svojo vlogo pravočasno, učinkovito in strokovno ter da mora biti cilj te vlade, da še okrepi institucije pravne države."

Pa nacionalni interes, je pomemben? "Ravno zaradi odprtih vprašanj zakonitosti in transparentnosti lastniških sprememb pa je na mestu tudi razmislek politike, v kakšne roke gre pomemben del slovenskega gospodarstva in katere cilje se s tem prenosom zasleduje," pravi predsednica LDS-a.

Odgovore ostalih strank še pričakujemo.