Na borzah v New Yorku so se zadnji teden delnice v povprečju pocenile. Elitni indeks Dow Jones je izgubil le 0,19 odstotka, širši S&P 500 odstotek, tehnološki Nasdaq pa 2,5 odstotka. Foto: Reuters
Na borzah v New Yorku so se zadnji teden delnice v povprečju pocenile. Elitni indeks Dow Jones je izgubil le 0,19 odstotka, širši S&P 500 odstotek, tehnološki Nasdaq pa 2,5 odstotka. Foto: Reuters
Evropski delniški trgi so padli najnižje v zadnjih petih mesecih. Na trgih v razvoju so razmere še vedno nemirne, poleg tega se je bati zaostrovanja carinske vojne med ZDA in Kitajsko. Foto: Reuters
Cena bitcoina je zadnji teden padla za skoraj 15 odstotkov, etra pa za več kot 30 odstotkov. Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut se je spustila pod 200 milijard dolarjev. Foto: Reuters

Čeprav naj bi ZDA že v prihodnjih dneh ocarinile za novih 200 milijard dolarjev kitajskih izdelkov, je Donald Trump v petek na predsedniškem letalu Air Force One poudaril, da to še ni vse in da je pripravljen uvesti višje carine za še dodatnih 267 milijard izdelkov. Tehnološki indeks Nasdaq, ki je bil še pred dnevi rekordno visoko, se je prvič po aprilu znižal četrtič zapored in je z 2,5-odstotnim tedenskim padcem v september krenil najslabše po letu 2008, ko je propadla banka Lehman Brothers. Delnice Appla in Amazona, ki sta avgusta postali prvi podjetji s tržno kapitalizacijo nad bilijonom dolarjev, so se v celotnem tednu pocenile za tri odstotke. V četrtek so bile na udaru delnice družbenih omrežij, saj je vlagatelje zaskrbelo, da bo sektor pod vplivom vse večje regulacije. Tečaj Facebookovih delnic je tako samo v četrtek padel za skoraj štiri odstotke, Twitterjevih pa za šest odstotkov.
Nižji davki nadomestili učinek višjih carin
Če povečevanje trgovinskih napetosti med največjimi državami sveta že pušča sledi na finančnih trgih (pri čemer se je september, ki velja za najslabši mesec za borzne vlagatelje, šele dobro začel), pa je na ameriškem trgu dela položaj še vedno precej idiličen. Avgusta je bilo ustvarjenih neto 201 tisoč novih delovnih mest (10 tisoč več od napovedi), stopnja brezposelnosti pa je padla na 3,8 odstotka. Očitno je 1.500 milijard dolarjev vreden sveženj davčnih olajšav, ki ga je Trumpova administracija uvedla ob vstopu v leto 2018, več kot nadomestil negativne učinke višjih carin. Podjetja v indeksu S&P 500 so tako v drugem letošnjem četrtletju prihodke povečala za skoraj deset odstotkov (največ po 2011). Za celotno leto 2018 naj bi bilo zvišanje v povprečju 8,2-odstotno, prihodnje leto pa se bo rast upočasnila na pet odstotkov.

Rast plač na letni ravni najvišja po 2009
Povprečna urna postavka se je avgusta zvišala za 0,4 odstotka oziroma za 10 centov. Na letni ravni je bila rast 2,9-odstotna, kar je največ po juniju 2009. Da bo Fed na naslednjem sestanku (25. in 26. septembra) tretjič letos zvišal ključno obrestno mero, je že skoraj zanesljivo, močno pa se je po objavi avgustovskih podatkov o ameriškem trgu dela povečala verjetnost (s 67 na 79 odstotkov), da bo Fed tudi decembra zaostril monetarno politiko. Takšna pričakovanja se zrcalijo tudi v vse višji donosnosti ameriških obveznic. Pri desetletni se je donosnost povzpela na 2,94 odstotka, kar je največ v skoraj mesecu dni. Ker kratkoročne obresti rastejo precej hitreje kot dolgoročne (pri dveletni obveznici je donosnost 2,71-odstotna), krivulja donosnosti ameriških obveznic postaja vse bolj inverzna, v preteklosti pa je temu pojavu pogosto sledila recesija.

Dow Jones (ZDA)

25.916 točk

Nasdaq (ZDA)

7.902
DAX30 (Frankfurt)11.959
Nikkei (Tokio)22.307
10-letne am. obvezn.

donos: 2,94 %

10-letne slov. obvezn.donos: 0,99 %
EUR/USD

1,156

EUR/CHF

1,1197

bitcoin

6.200 USD

nafta brent76,61 USD
zlato

1.196 USD

euribor (6-mesečni)–0,269 %

Bayerjeve delnice na petletnem dnu
Evropske borze so utrpele najslabši teden v skoraj pol leta, merjeno z vseevropskim indeksom STOXX 600, ki se je od ponedeljka do petka znižal za 2,2 odstotka. Pod prodajnim pritiskom so predvsem delnice avtomobilskih proizvajalcev, saj bodo dobički ob višjih carinah precej nižji. Delnice avtomobilskega sektorja so tako najnižje v zadnjih 33 mesecih. Frankfurtski delniški barometer DAX30 je v petih dneh izgubil tri odstotke, pri čemer je v četrtek prvič po aprilu zdrsnil pod 12 tisoč točk. Bayerjeve delnice so od trenutka, ko je sodišče odločilo, da mora Monsanto (Bayer je letos prevzel Monsanto) moškemu, ki trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine, izgubile že 20 odstotkov in končale najnižje v zadnjih petih letih. Pričakovati je namreč še več tisoč podobnih tožb.
Nafta ob koncu tedna navzdol
Cene nafte so se v petek znižale tretjič zapored, potem ko so na začetku tedna precej podivjale. Vlagatelji so namreč pričakovali, da bo proizvodnja v Mehiškem zalivu zaradi tropske nevihte Gordon utrpela večjo škodo, a se to ni zgodilo, na nižje cene črnega zlata pa je vplival tudi močnejši dolar. Če je bilo treba v torek za 159-litrski sod brenta plačati skoraj 80 dolarjev, je bila cena v petek že pod 77 dolarjev. Cena bakra ostaja pod 6.000 dolarjev za tono in je v območju 14-mesečnega dna, kar je predvsem posledica izmenjavanja vedno višjih carin na relaciji ZDA - Kitajska. Junija je baker pri 7.348 dolarjih dosegel štiriinpolletni vrh, nato pa sredi avgusta padel na 5.773 dolarjev. Zlato ostaja pod 1.200 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Če je bilo še aprila vredno 1.365 dolarjev, je zdaj je 12 odstotkov nižje.
Bitcoin v 14 urah izgubil tisoč dolarjev
Bitcoin je sredi tedna v 14 urah padel za več kot tisoč dolarjev, s tem pa so bili hitro izbrisani vsi dobički zadnjih dveh tednov. Še večje izgube so si privoščile nekatere preostale kriptovalute (ether, bitcoin cash), ki so bile tudi za 20 odstotkov v minusu. Glavni vzrok za paniko je bila novica, da investicijska banka Goldman Sachs opušča načrte za predstavitev platforme za trgovanje s kriptovalutami. V soboto so kriptovalute spet "trpele", ether je padel še za deset odstotkov in pogledal pod 190 dolarjev. Tržna kapitalizacija etra, druge največje kriptovalute, je bila na vrhuncu kriptonorije 135 milijard dolarjev, zdaj pa le še dobrih 20 milijard. Nekateri so pričakovali, da bodo kriptovalute zasijale zaradi težav valut držav v razvoju, a se to ni zgodilo. V zadnjih mesecih tudi ni manjkalo negativnih mnenj pomembnih finančnikov in ekonomistov. Jamie Dimon (JPMorgan) je bitcoin na primer označil za prevaro, ki služi le preprodajalcem drog v Severni Koreji.