Javni dolg Slovenije je po podatkih Eurostata konec prvega trimesečja znašal 27,97 milijarde evrov, to je 78,7 odstotka BDP-ja. Vrednostni papirji z izjemo delnic so v Sloveniji predstavljali 69,5 odstotka javnega dolga, posojila 8,9 odstotka, tuje valute in depoziti pa 0,3 odstotka javnega dolga. Delež medvladnega posojanja je bil pri 3,3 odstotka BDP-ja.

Sloveniji so po povečanju javnega dolga na četrtletni sledile še Madžarska (pet odstotnih točk) ter Belgija in Portugalska (obe po 3,9 odstotne točke). Največje znižanje dolga so na drugi strani dosegle Poljska (-7,6 odstotne točke), Nemčija (-1,1 odstotne točke) in Grčija (-odstotno točko).

Javni dolg držav z evrom je ob koncu prvega četrtletja letos dosegal 93,9 odstotka BDP-ja in se je tako v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani nekoliko povečal. V celotnem EU-ju je javni dolg znašal 88 odstotkov BDP-ja.

Na letni ravni je javni dolg povečalo 16 držav članic EU-ja, 10 pa jih je zadolženost zmanjšalo. Največja zvišanja so imeli Ciper (+24,6 odstotne točke), Slovenija (+23,9 odstotne točke) in Grčija (+13,5 odstotne točke). Največja znižanja pa so bila ugotovljena na Poljskem (-7,7 odstotne točke), v Nemčiji (-3,2 odstotne točke) in na Češkem (-2,2 odstotne točke).