Kot poroča Dnevnik, je tako razvidno iz pravnega mnenja, ki ga je predsednica nadzornega sveta banke Stanislava Zadravec Caprirolo, pridobila šele sredi tega tedna, torej po tistem, ko so nadzorniki že potrdili novo sestavo uprave.

Pravna revizija pogodb članov uprave je namreč pokazala, da je v pogodbah tako imenovana neto klavzula, v skladu s katero jim pripada določen znesek, pri čemer pa stroške obdavčitve nosi izplačevalec, torej banka.

Državni zbor je namreč pred kratkim sprejel zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času krize, tako imenovani "Kramarjev zakon", v skladu s katerim so vse odpravnine v višni nad 75.000 evrov, izplačane po 1. januarju letos, obdavčene 90-odstotno. To pomeni, da bo vsak izmed članov uprave dobil od 50.000 do 70.000 evrov neto odpravnine, a za NLB to pomeni, da morala plačati bruto znesek v višini okoli 2,5 milijona evrov, večina tega pa bi šlo v državni proračun.

Križanič: Pričakujem, da odpravnin ne bo
Kot je znano, je v petek finančni minister France Križanič po pogovoru s premierjem Borutom Pahorjem sicer dejal, da pričakuje, da odpravnin preprosto ne bo.

Nova uprava medtem še zmeraj ni začela delati, a država kot največja lastnica pričakuje, da bodo težave rešene čim prej. Križanič je v zvezi s tem izrazil pričakovanje, da bo "problem rešen sporazumno in da bodo ljudje dobili ustrezne delovne zadolžitve v banki ali hčerinskih družbah", v nasprotnem primeru pa bo to stvar sodišča.