Obrtniki so po mirnem protestu 16. marca dosegli dogovor z vlado in začasno odložili skrajni ukrep, popolno zaporo države. Zdaj napovedujejo zaostritev odnosov. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Obrtniki so po mirnem protestu 16. marca dosegli dogovor z vlado in začasno odložili skrajni ukrep, popolno zaporo države. Zdaj napovedujejo zaostritev odnosov. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Borut Pahor, Ivan Svetlik, Štefan Pavlinjek, Darja Radić
Srečanja z obrtniki so se med drugim udeležila tudi minister Svetlik in ministrica Radićeva. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor na Forumu obrti
Pahor je obrtnikom zatrdil, da so na vladi sprejeli večino njihov zahtev. Foto: MMC RTV SLO/Andrej Čebokli
Gradbeniki se rušijo, vlada sanira?

Na skupščini so namreč obrtniki odločili, da protesta skoraj zagotovo ne bo, če bo sprejet zakon o cestnem prometu. Vse spremembe zakonov, ki so jih za izboljšanje njihovega položaja zahtevali od vlade, sicer še niso bili sprejete, a priznavajo, da je bil napredek vendarle storjen.

Borut Pahor je v svojem uvodnem govoru izpostavil, da so sprejeli tako rekoč vse zahteve v obliki, ki jih je zahtevala obrtna zbornica. Pozval je, naj ljudje ne nasedajo demagogiji pri referendumu o zakonu o delu na črno.

Na forumu, ki ga je organizirala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je izpostavil, da je bilo devet od 10 zahtev, ki jih je zbornica poslala vladi, izpolnjenih (zakon o DDV-ju, o javnih naročanjih, o preprečevanju dela na črno, urejanje študentskega dela ...).
Dotaknil se je tudi odpovedanega sestanka minstra Franca Križaniča z obrtniki in pojasnil, da je bil sestanek odpovedan, ker je sklical nujno sejo vlade. Ta poteza je namreč močno razburila obrtnike, zaradi česar so celo zagrozili z zaporo Slovenije.
Previdno pri demagogiji
Pahor je ob tem pozval ljudi naj na referendumu o zakonu o preprečevanju dela na črno, ne nasedajo propagandi tistih, ki si želijo zgolj ohraniti privilegiran položaj. "Mislim, da je čas da spregledamo situacijo in se zavzamemo za spremembe. Rešitev v zakonu ni spektakularno popolna, je pa začetek sprememb in upam, da bo prišlo do spoznanja, da so to ukrepi, ki spreminjajo stvari in kar ljudje pričakujejo da bo DZ naredil," je dejal Pahor.
Izpostavil je, da referendum ni bil odločitev vlade, temveč njenih nasprotnikov in da bodo na koncu spet ljudje odločali o tem ali bo Slovenija šla po poti Nemčije ali Portugalske.
Pavlinič Krebs: Brez pritiska v prihodnje ne bo šlo
Irma Pavlinič Krebs, ki so jo za dobro sodelovanje pohavlili tudi obrtniki, je izrazila nezadovoljstvo s počasnim odzivom administracije na spremembe v gospodarskem okolju. Poudarila je, da so do lani pregledali prek 3.000 predpisov, pri čemer so objavili natančen seznam ovir in predpisov, ki povečujejo administrativna bremena podjetij.
Teh je po njenih besedah za 1,4 milijarde evrov, njihov cilj pa je letos zmanjšati ta bremena za 300 milijonov evrov. A brez pritiska obrtnikov do tega ne bodo prišli, saj vsako breme za nekoga pomeni ugodnost in ni nujno, da je ta ugodnost v javno dobro, meni ministrica. "Brez uporabnikov in pritiskov v prihodnje v tej državi več ne bo šlo," je še dejala.
Zalar: Pravosodju dajemo ustrezno orodje
"Naše ministrstvo je zanimivo za to, ker lahko izboiljšamo pravno okolje, ki je eden ključnih pogojev za stabilno poslovanje. Ta trenutek je naša prioriteta sankcioniranje kriminalnih dejanj in država bo tu moral storiti več kot je storila doslej," je povedal minister Aleš Zalar.
Da bi imeli pravosodni organi ustrezna orodja za pregon, po Zalarjevih besedah že sprejemajo ustrezno zakonodajo (zakon o tožilstvu, zakon o kazenskem postopku). Izrazil je tudi upanje, da bo DZ potrdil novega vrhovnega državnega tožilca.
Radić: Poskusili bomo zagnati kakšno državno investicijo
Ministrica Darja Radić pa je izpostavila, da imamo neto prirast novih podjetij, a najtežja naloga v prihodnosti bo ustvariti nova delovna mesta. Dejala je, da so izpolnili 33 odstotkov obrtniških zahtev, da pa vseh 77 predlogov zagotovo ne bodo mogli izpolniti. Naštela je tudi številne olajšave, subvencije in svetovanja, s katerimi so malemu gospodarstvu pomagali prebroditi krizo.
Po njenem mnenju je gradbeništvo en najbolj prizadetih delov gospodarstva in, kot je dejala, lahko največ storimo, če gradbenikom pomagajo najti nove posle, pri čemer ne mislijo podpirati šibkih podjetij. "Potrudili se bomo zaganti tudi kakšno novo državno investicijo," je dejala.
Minister Ivan Svetlik je podprl zahtevo obrtnikov po ustanovitvi skladov za odpravnine, a je po njegovem mnenju potrebno soglasje vseh socialnih partnerjev. Meni tudi, da je delovno področje pod pritiskom referendumov zato, ker gre za pravice iz preteklosti, ki se jim ljudje težko odpovejo. Prav tako je to področje, ki zadeva vsakogar, in tu lahko nasprotniki najlažje sprovocirajo odpor. Tako se ustvarja histerija, kar pa ni dobra popotnica za naprej, je dejal Svetlik.
Pet ključnih zahtev
Po forumu bo potekala skupščina zbornice, na kateri bodo za zaprtimi vrati proučili sprejemanje zakonskih rešitev v državnem zboru in se odločali o morebitni cestni zapori države.
Predsednik zbornice Štefan Pavlinjek je na začetku foruma izpostavil pomen malega podjetništva in obrti ter povedal, da so vladi posredovali 77 pobud, od katerih je polovica še iz preteklih let. Teh 77 pobud je strnil v pet ključnih področij, in sicer ukrepe za odpravo finančne nediscipline, ukrepe za odpravljanje sive ekonomije, ukrepe spodbujanje konkurenčnosti malega podjetništva, davčno spodbudno okolje, manj administrativnih ovir ter zakonodajo, ki bo spodbujala tehnološko in okoljsko inovativno gospodarstvo.
Ostro je nastopil tudi predsednik upravnega odbora OZS-ja Štefan Grosar, ki je dejal, da ne nameravajo več podpisovati nikakršnih dokumentov na ekonomsko-socialnem svetu, dokler jim vlada ne zagotovi okolja, ki bi bilo primerljivo z drugimi razvitimi kapitalističnimi državami. Obregnil se je tudi ob neučinkovitost države pri lovljenju in obsojanju kriminala belih ovratnikov, ki je številne male podjetnike pahnil v stečaj.


Franci Bukovec, predstavnik sekcije gradbincev, je v dokaj razburjenem tonu opomnil, da zakona o preprečevanju na delo na črno niso pripravili oni. Strinjal se je, da so k njemu dali soglasje, a da so imeli številne pripombe, in da ne želijo, da se breme nekaterih "neživljenjskih rešitev" prevali na zbornico.
Obrtniki so izpostavili tudi veliko težav, ki jih pestijo pri vsakodnevnem poslovanju, in sicer od težav pri pridobivanju subvencij, ugdonejših kreditov, do nespodbudnih rezultatov pri učinkih novega zakona, ki naj bi preprečeval plačilno nedisciplino, nefleksibilnosti zaposlovanja v sezonskih delih, previsokih nadomestil za bolniško in številne druge.

Nezadovoljni z neodgovornim odnosom finančnega ministrstva
Obrtniki so pred dnevi napovedali, da bodo dialog z vlado znova zaostrili, saj so nezadovoljni z "neodgovornim odnosom ministrstva za finance do aktualnih zadev obrti in obrtništva". Zbornica zato pričakuje, da si bodo člani zaradi "(ne)sprejemanja predlaganih zakonov, tako na vladi kot v državnem zboru", še naprej prizadevali izpeljati napovedano grožnjo o prometni zapori države "v najkrajšem mogočem času".

Popolno zaporo države kot skrajni ukrep državljanske nepokorščine so obrtniki sprva napovedovali za 18. april, a so jo 16. marca po mirnem protestu in srečanju s Pahorjem preklicali. Če se bo skupščina odločila za zaporo, bo ta po navedbah predsednika upravnega odbora OZS-ja Štefana Grosarja v prvi polovici maja.

Menijo, da bi bila rešitev v spremembi dohodninske zakonodaje
OZS sicer od vlade želi tudi uvedbo načela Vsak račun šteje v dohodninsko zakonodajo. Grosar tako predlaga, da bi državljani med letom zbirali vse račune in jih nato na koncu priložili dohodnini. Za vsoto računov bi se posamezniku nato znižala dohodnina. Tako, je prepričan Grosdar, bi ljudje prisilili obrtnike oz. podjetja k izdajanju računov.

Poleg tega obrtniki pričakujejo tudi postavitev novega zakona o delovnih razmerjih in ureditev dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Rešitve si zbornica obeta do konca leta, tako da bi začele veljati leta 2012.

Gradbeniki se rušijo, vlada sanira?