Enako plačilo za enako delo je že od leta 1948 človekova pravica, utemeljena z mednarodnimi akti. Foto: BoBo
Enako plačilo za enako delo je že od leta 1948 človekova pravica, utemeljena z mednarodnimi akti. Foto: BoBo

Ženske po višini plače na ravni sektorjev najbolj zaostajajo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter izobraževanju, je na konferenci Enako plačilo za enako delo, ki sta jo v Ljubljani organizirala fundacija Friedrich-Ebert Stiftung in ZSSS, naštela izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

V Sloveniji se je plačna vrzel med spoloma v zadnjih letih po besedah Pojetove poglobila najbolj med vsemi državami EU-ja. Potem ko je bila leta 2010 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat pri le 0,9 odstotka, je bila leta 2017, za katero so na voljo zadnje številke, pri osmih odstotkih.

Glede na analize je položaj presenetljivo slabši v javnem kot zasebnem sektorju. Na ravni EU-ja in v Sloveniji so bili sprejeti potrebni zakoni proti plačni vrzeli med spoloma, vendar v praksi niso prinesli pravih rezultatov. Ta vrzel se zapira zelo počasi in se bo v tem tempu po izračunih Mednarodne organizacije dela zaprla šele čez 70 let, je še poudarila Pojetova.

Največje razlike v finančnem sektorju, zdravstvu in izobraževanju

Živa Humer z Mirovnega inštituta je ob tem poudarila, da spolna plačna vrzel vpliva na pokojninsko spolno vrzel in feminizacijo revščine. Povprečje pokojninske vrzeli med spoloma v EU-ju je 39 odstotkov, v Sloveniji pa je pokojninska vrzel 24-odstotna, je pojasnila in dodala, da se Slovenija umešča med države z najvišjo stopnjo tveganja revščine starejših žensk.

Med predlogi za izboljšanje stanja je omenila vzpostavitev mehanizmov evidentiranja, poročanja in sankcioniranja plačne vrzeli med spoloma na ravni sektorjev in podjetij, prepoved plačne vrzeli znotraj kolektivnih pogodb, spodbujanje mladih v izbiro spolno atipičnih poklicev, višje vrednotenje skrbstvenih del, ozaveščanje, sofinanciranje raziskav in doplačevanje pokojnin do zneska praga revščine, kot imajo to urejeno v Avstriji.

Dobre predispozicije Slovenije

Silvia Maja Melzer z Univerze Bielefeld v Nemčiji je opozorila, da se Slovenija kljub povečanju uvršča med države z najmanjšo plačno vrzeljo med spoloma. Ob tem je ocenila, da ima država "odlične možnosti, da se bojuje proti neenakosti". "Imate boljše predispozicije kot države, kot sta Nemčija in Češka, ki imata pred seboj še dolgo pot," je zatrdila.

Povprečje EU-ja pri plačni vrzeli med spoloma je pri 16 odstotkih, v Sloveniji pa pri osmih odstotkih. Foto: Reuters
Povprečje EU-ja pri plačni vrzeli med spoloma je pri 16 odstotkih, v Sloveniji pa pri osmih odstotkih. Foto: Reuters

V Nemčiji je splošna plačna vrzel med spoloma leta 2017 znašala 21 odstotkov. Melzerjeva je poudarila, da se nemška vlada zato trudi z vpeljavo nove zakonodaje. Omenila je zakon o plačah, ki naj bi prinesel več preglednosti, saj predvideva, da morajo določena podjetja prikazati in poročati o tem, kako določajo višino plačila na različnih delovnih mestih. Poleg tega je začela poskus vpeljave ženskih kvot na različna delovna mesta, ki pa ne predvideva pravih sankcij.

Na Češkem je bila medtem plačna vrzel med spoloma leta 2017 pri 21,1 odstotka (večja – pri 25,6 odstotka – je bila le v Estoniji). Alena Križkova s češke akademije znanosti je povedala, da je zato češko ministrstvo za delo leta 2016 pristopilo k obsežnemu projektu.

Sprožili so analizo plačne vrzeli in zakonodaje ter raziskavo javnega mnenja. Načrtujejo vzpostavitev analitičnega orodja, ki bo delavkam in delavcem omogočilo, da pridejo do podatkov, kakšno plačo lahko zahtevajo. Še pred nastopom nove službe bodo namreč lahko preverili, kakšna je plača v njihovem poklicu oz. za določeno delovno mesto v sektorju.

Poleg tega češki projekt vključuje vzorce kolektivnih pogodb, metodologijo in izobraževanje za pristojni inšpektorat, usposabljanje javne uprave o tem vprašanju, priročnike za plačna pogajanja, pripravljajo pa tudi nacionalni akcijski načrt za zmanjšanje plačne vrzeli.

Popoldanska razprava

Maruša Gortnar z ministrstva za delo je v popoldanskem delu razprave pojasnila, da se država na več načinov trudi, da bi zmanjšala plačno vrzel med spoloma. Kot je dejala, jim je med drugim uspelo v strategijo razvoja Slovenije vključiti indeks enakosti spolov, ki ga meri Evropski inštitut za enakost spolov. Eden od podkazalnikov tega indeksa je tudi plačna vrzel, ki ministrstvu pomaga naprej pri oblikovanju ukrepov.

Izvršna direktorica Združenja Manager Saša Mrak je spomnila, da so se ženske znotraj njihovega združenja združile že leta 1990, sekcija menedžerk pa je lani, ko je prvič v zgodovini dobila podporo upravnega odbora za zakonsko reševanje tega vprašanja, še okrepila prizadevanja za spodbujanje uravnoteženosti. Povedala je še, da v združenju spodbujanje enakosti obravnavajo znotraj projektov in da ga nagrajujejo s priznanji.

Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je medtem poudarila, da je treba najprej doseči prepoznanje te problematike. Izkušnje po njenih besedah kažejo, da diskriminacija ni odkrita, temveč se stopnjuje skozi neko obdobje. Delavec in delavka tako lahko od začetka prejemata enaki plači, enake dodatke, čez nekaj let pa se izkaže, da so delavke zaradi bolniških odsotnosti ipd. manj konkurenčne. Delavci napredujejo, delavke pa ne.