Črni dan za avtomobilskega velikana General Motors, ki je deloval vse od leta 1908. Foto: EPA
Črni dan za avtomobilskega velikana General Motors, ki je deloval vse od leta 1908. Foto: EPA
General Motors
Proizvajati bodo nehali saaba, hummra, pontiaca in saturna. Foto: Reuters
General Motors
Ameriška vlada upa, da bo novi General Motors znova prispeval velik delež k stabilnosti ameriškega gospodarstva. Foto: EPA
Bankrot ameriškega velikana

Ta bo trajal od 60 do 90 dni, v tem času pa bodo doma zaprli enajst tovarn, brez dela pa bo ostalo 21.000 delavcev. Iz stečajnega postopka bo izšlo kot novi General Motors, ki bo nase prevzel premoženje nekdanjega podjetja - ta pa bo počasi likvidiran.

Čeprav bo država iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi ameriškemu avtomobilskemu proizvajalcu dala še 30 milijard posojila, s čimer se vsota do zdaj odobrenih posojil približuje 50 milijardam dolarjev, gre podjetje v stečaj. Danes popoldne ga bosta tudi uradno napovedala ameriški predsednik Barack Obama, zatem pa še predsednik in generalni direktor General Motorsa Fritz Henderson. To bo tretji največji stečaj v ameriški zgodovini za propadom Lehman Brothersa in telekomunikacijskega velikana WorldCom.

Adijo potratnim, pozdrav varčnim
Kot so sporočili iz Bele hiše, bo General Motors odpustil 34 odstotkov delovne sile, do jeseni 2010 pa bodo ukinili 2.600 trgovin oziroma predstavništev, tudi v Belgiji, na Poljskem, v Španiji in Veliki Britaniji. Novi General Motors, ki bo nastal po stečajnem postopku, bo ohranil modele avtomobilov chevrolet, cadillac, buick in GMC, proizvajati pa bo nehal saaba, hummra, pontiaca in saturna.

Novi General Motors bo nase prevzel obvezo, da začne proizvajati nov model majhnega varčnega avtomobila, ki ga bodo izdelovali v eni izmed treh tovarn, ki bodo mirovale. Ob novem zagonu bi tako moralo biti podjetje sposobno delovati brez izgube in dobička, če bo prodalo deset milijonov avtomobilov letno. Zdaj je avtomobilski gigant deloval z ničelnim rezultatom, če je prodal najmanj 16 milijonov avtomobilov letno.

General Motors so ustanovili 27. septembra leta 1908 v Detroitu. Pod vodstvom Alfreda Sloana je podjetje postalo vodilno tako v izdelavi prestižnih vozil, kot je cadillac, kot družinskih vozil, ki so jih oglaševali s sloganom "Avto za vsak žep in namen". Podjetje je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja zaposlovalo 514.000 delavcev. Proizvedli so polovico vseh avtomobilov v ZDA, njihova prodaja pa je bila dvakrat višja, kot jo je imel v tistem času njihov največji konkurent Standard Oil. Tako ni presenetljivo, da se je reklo "Kar je dobro za General Motors, je dobro tudi za državo" zapisalo v leksikon. Od leta 1931 do 2007 so bili v 77 državah vodilno svetovno podjetje. Leta 2008 je General Motors zaposloval 244.500 ljudi, avtomobile buick, cadillac, chevrolet, GMC, GM daewoo, holden, hummer, opel, pontiac, saab, saturn, vauxhall in wuling pa so izdelovali in prodajali v 140 državah po svetu.

V stečaj so giganta pripeljali visoki stroški proizvodnje, majav kreditni trg in zmanjšano povpraševanje potrošnikov. Lani je pridelal 30 milijard izgube.

Upi za prihodnost so visoki
Ameriška vlada si bo prizadevala, da bo novi General Motors znova postal stabilno podjetje, ki bo prispevalo h gospodarski rasti in zaposlovanju brez vpletanja vlade. Ta bo sicer še vedno imela glavno besedo pri imenovanju novih članov upravnega odbora. Pravico do imenovanja enega direktorja bodo imeli sindikat avtomobilske industrije (UAW) ter vladi Kanade in province Ontario.

Večinski lastnik bo vlada

V spodnjem videoposnetku si oglejte oglas za avtomobile General Motorsa iz leta 1958.


Kot smo pred dnevi že poročali, so se upniki General Motorsa strinjali z 10-odstotnim lastniškim deležem novega podjetja v zameno za 27 milijard dolarjev dolga. Svoj lastniški delež bodo lahko naknadno, po ugodnejši ceni, povišali še za dodatnih 15 odstotkov.

Ameriška vlada bo dobila v novem General Motorsu 60-odstotni delež, 8,8 milijarde dolarjev terjatev in prednostnih delnic. Vladi Kanade in Ontaria bosta dobili 12-odstotni delež in 1,7 milijarde vrednih terjatev in prednostnih delnic.

K. Š.

Bankrot ameriškega velikana