Zdenko Podlesnik, ki zaposlenim v Muri na zboru delavcev predstavlja položaj podjetja, naj bi ponudil tudi svoj odstop, vendar naj ga delavci ne bi sprejeli. Podlesnik naj bi jim še po neuradnih podatkih obljubil delo do konca tega meseca in zajamčeno plačo za vse.

Uprava Mure je ob tem dokazovala, da ni pogojev za stečaj, ki pomeni ukinitev tekstilne proizvodnje, Podlesnik pa vztraja, da so izpolnjeni vsi pogoji za prisilno poravnavo. Poleg tega je predlagal ustanovitev dveh družb, v katerih bi zaposlili od 1.400 od 3.300 delavcev. Prisilna poravnava pomeni možnost odpravnin za delavce in ohranitev zdravega dela družbe. Ustanovitveni kapital dveh družb z nekaj manj kot 1.500 zaposlenimi naj ne bi presegel 8.000 evrov, kar dobi vsak delodajalec za zaposlitev enega delavca za vsaj dve leti, je pojasnil Podlesnik.

Za zdaj so še vse stvari odprte, je dejal, pogajanja bodo nadaljevali, če dogovora ne bo, pa bodo skušali sami zbrati denar za dokapitalizacijo Mure, brez pomoči države.

Nekateri delavci naj bi že želeli protestirati pred Murino zgradbo, vendar so si po pogovoru s Podlesnikom premislili. Je pa proteste 14. julija, ko se bosta sestala uprava in nadzorni svet podjetja, napovedal prvi sindikalist Mure Drago Forjan. Zahtevali bodo finančni vložek, s katerim bi podjetje lahko poslovalo naprej.

Pahor: Vložek države ne bi omogočil dolgoročne rešitve
Premier Borut Pahor je po sestanku s sindikalisti dejal, da bi vlada pet milijonov, kolikor jih Mura potrebuje za nadaljevanje poslovanja, sicer lahko našla, če bi to pomenilo dolgoročno rešitev Mure. Vendar pa bi po njegovih besedah vložek v podjetje zaradi slabega stanja pomenil le vzbujanje lažnega upanja delavcem.

Tako premier kot gospodarski minister Matej Lahovnik sta po srečanju z Murinimi sindikalisti poudarila, da so Muro pokopali lastniki in upravljanje s slabim poslovnim modelom. Lahovnik je dodal, da je končna odločitev odvisna od lastnikov, in ne od vlade.

Forjan: Zavzemamo se za prisilno poravnavo
Predsednik sindikata Mure, Forjan, je po srečanju dejal, da se zavzemajo za prisilno poravnavo, ker je ta "prijaznejša" do delavcev kot stečaj. "Zavedamo se, da je Mura prevelika, vendar bi morali zagotoviti human odhod presežnih delavcev v pokoj oz. jim zagotoviti odpravnine," je še dejal in v Pomurju in Ljubljani napovedal množične proteste.

Vodstvo: Hugo Boss se ne umika
Po neuradnih informacijah naj bi se iz Mure zaradi vprašljive prihodnosti umaknil tudi njen večji partner Hugo Boss, ki zaposluje kar 800 delavcev v Muri. Že prejšnji konec tedna so namreč v nemškem partnerju Mure dejali, da se bodo, če ne bodo dobili zagotovila, da bo Mura "preživela" oz. ne bo šla v stečaj, umaknili iz podjetja. Ker tega zagotovila murskosoboško podjetje ne more dati, obstaja nevarnost umika enega največjih partnerjev Mure, ki je dobavo za nekaj časa že prekinil in jo ponovno vzpostavil. Umik Huga Bossa so vodilni v Muri zanikali.

Lahovnik pripravljen odstopiti, če bi to rešilo Muro
Sicer pa je gospodarski minister Matej Lahovnik je pred srečanjem s sindikalisti Mure in premierjem Borutom Pahorjem še enkrat ponovil, da ne bo podpiral ukrepov, ki niso dolgoročno v korist zaposlenim, in glede kritik zaradi odločitve države, da ne bo sodelovala v reševanju Mure z vložkom petih milijonov evrov, in posledično pozivov k njegovemu odstopu dejal, da to lahko stori, če to pomeni dolgoročno rešitev murskosoboške družbe.

Lahovnik je še dodal, da je nekorektno, da se pri tem vprašanju nabirajo politične točke, ker to ne zagotavlja dolgoročne rešitve za družbo.

Premier Pahor je pred sestankom s sindikalisti Mure zatrdil, da bodo skušali po najboljših močeh iskati rešitve, "najprej za zaposlene, in sicer tako, da se ohranijo tista jedra, ki bodo omogočila ohranjanje zaposlitev".

"Mi se borimo le za svojih 400 evrov"
Poleg sindikalistov je v prestolnico prišlo tudi nekaj zaposlenih v Muri. Sindikalisti sicer pred sestankom niso želeli dajati izjav. Predsednik sindikata Murinih delavcev Drago Forjan je dejal le, da od države pričakuje, da se Mura reši. Zgovornejša pa je bila ena izmed delavk, ki je dejala, da delavci niso odgovorni za visoko izgubo podjetja. "Spravijo naj se na prejšnje uprave, ne pa da nas tretirajo kot kriminalce. Mi se borimo le za svojih 400 evrov in nič več," je dejala.

"Pričakujemo, da bo vlada vsaj prisluhnila agoniji delavcev," je bilo še slišati med protestniki. Na vprašanje, ali bi morala država zagotoviti denar za reševanje Mure, pa je protestnica pritrdila in dodala, da so prav ti delavci ves čas veliko prispevali v državno blagajno.

Pismo premierju, za Vizjaka ni še vse izgubljeno
V zvezi s problematiko Mure so premierju pisali tudi pomurski poslanci Radovan Žerjav (SLS), Anton Kampuš (SD), Franc Jurša (DeSUS), Miran Györek (SNS) in Laszlo Göncz (poslanec madžarske narodnosti) in ga pozvali, da skupaj z lastniki in predstavniki podjetja, poslanci državnega zbora, pomurskimi župani ter predstavniki gospodarstva nemudoma pristopi k iskanju ustreznejših rešitev, kot bi bil stečajni postopek. Sestanek predlagajo že prihodnji ponedeljek.

Poslanec SDS-a Andrej Vizjak pa meni, da ni še vse prepozno, zato predlaga dve poti reševanja problematike. Vsi odgovorni naj se uskladijo o tem, kakšna bo Mura v prihodnje, vzporedno pa naj se prioritetno aktivirajo in pospešijo vsi razvojni projekti, ki lahko zagotovijo nova delovna mesta v tem delu Slovenije.