Argument, da so nasprotniki socialne kapice proti dvigu nizkih plač, je po besedah izršenega sekretarja ZSSS-ja Goran Lukiča nič drugega kot sprevržen. Foto: BoBo
Argument, da so nasprotniki socialne kapice proti dvigu nizkih plač, je po besedah izršenega sekretarja ZSSS-ja Goran Lukiča nič drugega kot sprevržen. Foto: BoBo
- Določite prve tarifne razrede v kolektivnih pogodbah v višini minimalne plače. Oziroma da smo še jasnejši: minimalna plača naj postane plačno dno.
- Preidite iz centralističnega "top down" menedžerskega modela upravljanja z razvojem in inovacijami na decentralizirani "bottom up" model upravljanja z razvojem in inovacijami. Če želite, vam z veseljem uredimo obisk pri danskih socialnih partnerjih, ki vam bodo na praktičnih primerih razložili, kaj je to "Employee Driven Innovation". Za začetek pa si poglejte primer Steklarne Hrastnik, ki je tudi z aktivnim vključevanjem zaposlenih v razvoj in inovacije dvignila dodano vrednost na zaposlenega za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2013 in je imela v istem letu rekordnih 3,15 milijona evrov dobička. Brez socialne kapice.
Poziv ZSSS-ja predstavnikom gospodarstva
Predstavniki gospodarstva so izračunali, da bi bilo kapico smiselno uvesti za dohodke nad 37 tisoč evri na leto, kar je dobrih tri tisoč evrov bruto na mesec oziroma slabih dva tisoč evrov neto. Foto: BoBo
Različni pogledi na socialno kapico

Predstavniki gospodarstva so prejšnji teden ob robu koalicijskih usklajevanj razložili, da je t. i. socialna kapica oz. omejitev plačevanja prispevkov za socialno varnost nad določeno višino bruto prihodkov nujna.

Kot so poudarili, bi socialna kapica zajela 42 tisoč vrhunskih strokovnjakov, ki so nujni za razvoj družbe. Njihove neto plače bi bile višje, zato bi jih laže zadržali, nagradili in privabili nove. Kot so izračunali, bi bilo kapico smiselno uvesti za dohodke nad 37 tisoč evri na leto, kar je dobrih tri tisoč evrov bruto na mesec oziroma slabih dva tisoč evrov neto.

ZSSS vrača udarec
Razlaga, da je socialna kapica potrebna, da bi zadržali elito strokovnjakov, nujno potrebnih za razvoj slovenske družbe, je močno razburila vrh največje slovenske sindikalne centrale.

"Delodajalci nam torej sporočate, da je produktivni del gospodarstva, ki resnično ustvarja dodano vrednost, 'pametna tehnična inteligenca', ki jo moramo za motivacijo davčno razbremeniti. Ali se zavedate, da s takšno argumentacijo spreminjate ostale delavce v 'ne tako pametno neproduktivno delovno silo', ki ni nič drugega kot 'pogrešljiv strošek dela'? Spoštovani delodajalci, vi ste tisti, ki s takšnim načinom razmišljanja zavirate razvoj v podjetjih," je v javnem sporočilu zapisal izvršni sekretar ZSSS-ja Goran Lukič.

Argument v prid socialni kapici, da s tem pridobivamo tehnično inteligenco, ki je edini nosilec večje produktivnosti, pa je po njegovem mnenju argument, ki dokazuje izjemno zastarelost slovenskega modela menedžmenta razvoja in inovacij.

Slovenija bi se lahko zgledovala po Danski
Kot primer povsem obratnega pristopa k "razvoju družbe" navaja Dansko, ki prav tako kot Slovenija nima socialne kapice, vendar je kljub temu izjemno konkurenčna po vseh mednarodnih lestvicah. (Na lestvici svetovne konkurenčnosti WEF so Danci na 15. mestu, medtem ko je Slovenija na 62. mestu.)

"In kaj poudarjajo danski delodajalci kot globalno konkurenčno prednost? Vlaganje v menedžerski model, ki se imenuje 'Employee Driven Innovation' (EDI). To je inkluziven sistem inovacij 'od spodaj', ki v proces inovacij vključuje prav vse zaposlene. Ta proces je popolno nasprotje tradicionalnemu centralističnemu procesu inovacij, ki poteka zgolj od 'zgoraj navzdol' in je odvisen od ekskluzivnega tima strokovnjakov," opozarja izvršni sekretar ZSSS-ja.

Glavni pozitivni učinki EDI-sistema v mednarodnih podjetjih pa so se po njegovih besedah pokazali v izboljšanih končnih rezultatih, povečani svetovni konkurenčnosti, izboljšanju v učinkovitosti in kakovosti ... "Tako je, danski delodajalci v proces inovacij in razvoja uspešno vključujejo tudi 'nekvalificirano, ne tako pametno delovno silo'," poudarja Lukič.

Državno subvencioniranje "elitnega" sloja
"Z uvedbo socialne kapice pa želijo delodajalci dvigniti plače zelo omejenemu sloju 'tehnično-menedžerske inteligence', in to na račun neposrednega posega v sredstva za delovanje socialne države. Torej tukaj ne gre za dvig plač, temveč za javno subvencioniranje višjega sloja s sredstvi socialne države," še dodaja.

Uvedba socialne kapice bi pomenila, kot naj bi opozarjalo ministrstvo za zdravje, tudi večje prestrukturiranje zdravstvenih zavodov (zmanjšanje programa), podaljšanje čakalnih vrst, posledično pa večje odpuščanje v javnem zdravstvu zaradi večjega primanjkljaja sredstev, ki ne bi mogel biti nadomeščen.

V ZSSS-ju delodajalce, "če so res tako iskreni v boju za višjo konkurenčnost, višjo dodano vrednost in višje plače", pozivajo, naj nemudoma določijo prve tarifne razrede v kolektivnih pogodbah v višini minimalne plače oz. da minimalna plača postane plačno dno.

Najnižja osnovna plača v prvem tarifnem razredu dejavnosti lesarstva je denimo 428,78 evra, kar je skorajda polovica manj od zneska minimalne plače v Sloveniji.

"Dokler pa boste po eni strani zahtevali od socialne države subvencije za razred 'tehnične (beri: menedžerske) inteligence', po drugi strani pa delavcem odrekali pravico do dostojne plače, je to popolnoma sprevržena logika," je še delodajalcem sporočil Lukič.

- Določite prve tarifne razrede v kolektivnih pogodbah v višini minimalne plače. Oziroma da smo še jasnejši: minimalna plača naj postane plačno dno.
- Preidite iz centralističnega "top down" menedžerskega modela upravljanja z razvojem in inovacijami na decentralizirani "bottom up" model upravljanja z razvojem in inovacijami. Če želite, vam z veseljem uredimo obisk pri danskih socialnih partnerjih, ki vam bodo na praktičnih primerih razložili, kaj je to "Employee Driven Innovation". Za začetek pa si poglejte primer Steklarne Hrastnik, ki je tudi z aktivnim vključevanjem zaposlenih v razvoj in inovacije dvignila dodano vrednost na zaposlenega za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2013 in je imela v istem letu rekordnih 3,15 milijona evrov dobička. Brez socialne kapice.
Poziv ZSSS-ja predstavnikom gospodarstva
Različni pogledi na socialno kapico