Državno premoženje je bilo do zdaj razpršeno in razdeljeno na številne upravljavce, ti pa so delovali brez jasne strategije in brez določenih ciljev, po katerih bi lahko ocenjevali njihovo uspešnost. Tudi obstoječa Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je bila deležna številnih kritik, največ zaradi prikrite državne dokapitalizacije NKBM-ja, ki so jo na ukaz agencije izvedla državna podjetja.

Na finančnem ministrstvu so se zato lotili popolnoma novega koncepta upravljanja s temi naložbami, ki bo vse dozdajšnje upravljavce preoblikoval in združil pod eno streho, hkrati pa prvič v Sloveniji opredelil strategijo upravljanja. "Da ne bo kot v preteklosti, ko ne bomo imeli strategije, imeli pa bomo nekoga, ki jo bo moral izvajati," je na tiskovni konferenci, kjer je podrobneje predstavil novi koncept, dejal finančni minister Janez Šušteršič.
S spremembami številnih zakonov, ki jih vlada namerava izvesti še do konca junija letos, bi tako vse državne naložbe prenesli na novoustanovljeni Državni premoženjski holding (SSH), ki bo delniška družba. Obenem bi ukinili AUKN, s prenosom vseh naložb in obveznosti Kada in Soda pa bi ta dva postala prazni družbi, ki bi jih sčasoma ukinili. V združitev bi vlada potegnila še Družbo za upravljanje in svetovanje (DSU) ter Kadu in Sodu podrejeno Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP).

"AUKN odpiral sivo cono za različne interese"
Osnovni namen je poenostaviti upravljanje premoženja, ki je bilo razdeljeno na veliko upravljavcev, ki so na skupščinah pogosto imeli povsem nasprotna stališča, je dejal Šušteršič. Drugo področje, kjer želi vlada narediti korak naprej, je jasnejša razmejitev med profesionalnim upravljanjem naložb od politične odgovornosti. To dozdajšnji ureditvi po Šušteršičevem mnenju ni ravno uspevalo, saj je praksa pokazala, "da je še odpirala prostor med politiko in profesionalnim upravljanjem ter postavila neko sivo cono, kjer so se različni interese še lažje uveljavili in z manj omejitvami".

Prvi način, s katerim želi finančno ministrstvo zagotoviti boljše razmejevanje, je jasna opredelitev ciljev in namenov upravljanja z novo državno strategijo. Popolnoma vse državne naložbe bodo tako razdeljene v štiri kategorije, za vsako od teh štirih kategorij pa bo SHH ustanovil hčerinsko družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.).
Vse državne naložbe razvrščene v štiri kategorije
V prvo, portfeljsko kategorijo bodo uvrščene tiste naložbe, od katerih bo država prvenstveno zahtevala čim višje donose, uvrščena pa bo v alternativni sklad portfeljskih naložb, upravljavec pa bo izbran na mednarodnem razpisu. V drugo, strateško kategorijo, bodo uvrščene vse tiste naložbe, katerih prvi cilj bo izpolnjevanje javnega interesa in razvoja. V ta namen bo SSH ustanovil alternativni sklad strateških deležev in slovenske strateške naložbe.

Kot je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec, ki je usklajeval medresorsko skupino, bodo v tretjo skupino uvrščene naložbe za prestrukturiranje in prodajo. Prodaja pa se ne bo vršila "pod pritiskom in na silo", temveč v daljšem časovnem obdobju in ob upoštevanju cenovnih razmer na trgu. Četrta kategorija bo nepremičninske narave "z namenom optimizacije upravljanja z njimi".
"S tem, ko je jasno opredeljen namen naložb; ali je to donos ali je strateški cilj javni interes, so postavljena tudi jasna merila uspešnosti upravljanja teh naložb," je pojasnil Šušteršič. Uprava bi morala dosegati zastavljene cilje ali pa odgovarjati za neuspeh.

Nadzorni svet bo odgovoren državnemu zboru
Drugi način, s katerim se je vlada namenila učinkoviteje razmejiti politično in upravljavsko odgovornost, pa je dvotirni sistem upravljanja. Nadzorni svet in uprava SSH-ja bosta ločena. Člani nadzornega sveta, ki jih je do zdaj izbirala vlada, bi po novem morali skozi dodatno sito - potrjevanje v državnem zboru, je pojasnil Krušec. V devetčlanski nadzorni svet bo štiri člane predlagala vlada, štiri poslanske skupine, enega pa komisija DZ-ja za nadzor javnih financ. S tem, ko bo opozicija v nadzorni svet lahko predlagala svojega člana, bo dobila neposreden vpogled v upravljanje. Takšen nadzorni svet bo prek mednarodnega razpisa izbral tričlansko upravo, ki bo upravljala z vsemi tipi naložb.
Vlada koncept izdeluje v stiku z OECD-jem
Vladni koraki v smeri sprememb upravljanja državnih kapitalskih naložb so do zdaj bili deležni ostrih kritik opozicije. Vlada je do zdaj že omejila pristojnosti AUKN-ja, opozicija pa je trdila, da ravna v nasprotju s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), tokrat pa gre vlada še korak dlje - AUKN bo popolnoma ukinjen. Šušteršič je zatrdil, da so pri pripravi sprememb ves čas v stiku in dogovarjanjih z OECD-jem, zato bodo vse rešitve usklajene, je zatrdil. "Tekoče sodelujemo z njimi in usklajujemo koncept, da bo ustrezal vsem smernicam," je izjavil.
Holding se načeloma ne bo dolgoročno zadolževal
Ker je koncept po medresorski obravnavi na vladnem nivoju šele prišel v javno obravnavno, bo (lahko) deležen še številnih dopolnitev. Med drugim bodo v njem še jasneje opredelili, da cilj holdinga ne bo zadolževanje (razen morebiti za kratkoročno likvidnost), še posebej za morebitne prevzeme podjetij, je zatrdil minister. Dobički in dividende holdinga bodo načeloma ostali znotraj njega ter predstavljali premoženjski sklad države, le del teh dobičkov pa se bo - po jasnih in dolgoročnejših kriterijih - lahko izplačeval tudi v proračun.
Ker bo prevzel vse obveznosti in naložbe, bo Holding še naprej zagotavljal približno 50-milijonsko letno vplačilo v pokojninsko blagajno (kar je počel Kad) in financiranje odškodninskih obveznic (kar je počel Sod).
Največji državni holding na borzo?
Dolgoročno je po Šušteršičevih napovedih mogoče tudi kotiranje holdinga na borzi - seveda, če in ko bi se dosegla dostojna raven njegovega upravljanja in stabilni pričakovani donosi. S tem bi se ustvaril tudi dodaten pritisk za dobro in profesionalno upravljanje, je ocenil. Po Šušteršičevih besedah pa s tem, ko bi tuji vlagatelj kupil delnice holdinga, ne bi postal tudi lastnik upravljanih družb, temveč le delničar samega holdinga in upravičenec do dividend. Hkrati ne bi imel upravljavskih pravic v holdingu. Kot je pojasnil, ima denimo Norveška podoben način upravljanja državnih naložb, le da je ta še ostreje pod nadzorom vlade - namreč odgovarja neposredno finančnemu ministrstvu. Mogoča so tudi vlaganja holdinga z manjšimi deleži v mednarodnih močnih in stabilnih družbah, spet po norveškem zgledu.
Norveška: Holding neposredno pod finančnim ministrstvom
Ravno tu je eden ključnih elementov za gospodarno, predvsem pa od političnih (in drugih zasebnih) interesov ločeno upravljanje, je pojasnjeval. Na Norveškem namreč ni nikomur sporno, da je vse državno premoženje podrejeno finančnemu ministrstvu, ker so tam v praksi postavljeni zelo ostri standardi (ne)sprejemljivega. Po Šušteršičevi oceni se tudi v Sloveniji s pomočjo organov, kot je Komisija za preprečevanje korupcije, NPU-jem, davčno upravo in drugimi, standardi zelo zaostrujejo, se pa to ne bo zgodilo čez noč. "To je proces, je pa ključen," je dejal.

Dokapitalizacija NLB-ja do konca junija
Tako strategijo upravljanja kot vse potrebne spremembe zakonodaje želi vlada opraviti do konca junija. Prav tako do 30. junija Šušteršič še vedno napoveduje podrobnosti o dokapitalizaciji NLB-ja.