Po podatkih GZS-ja je izvoz Slovenije v Irak lani dosegel 3,6 milijona evrov, medtem ko uvoza iz Iraka ni bilo. Med izvoznimi skupinami proizvodov so bili črpalke in elevatorji za tekočine, pralni stroji, talne obloge, elektrotermični aparati za gospodinjstvo, električni akumulatorji, medicinski aparati in oprema, avtomobilske gume ter svetilke.
Pozitivno je tudi to, da slovenski gospodarstveniki za vstop v severni del Iraka ne potrebujejo vizuma oziroma ga lahko dobijo na letališču v glavnem mestu Kurdistana, Erbilu. Za Bagdad pa je vizum potreben in ga pridobimo na veleposlaništvu na Dunaju. Trg raste, krepi se srednji razred. So na dobri poti gospodarskega okrevanja in racionalno porabljajo sredstva od nafte.
Gospodarsko zbornico Slovenije je obiskala močna gospodarska delegacija iz Iraka. Slovenija in Irak sta v preteklosti že imela dobre gospodarske odnose, zdaj pa je znova čas, da jih spet dejavneje obudijo, so se strinjali sogovorniki iz obeh držav.
"Stanje na evropskih trgih in trgih nekdanje Jugoslavije je takšno, da morajo podjetja iskati nove priložnosti drugje. Severni del Iraka - Kurdistan - je izjemno miren in je sredi investicijskega cikla. Neverjetno je, koliko gradijo. Prodaja nafte pomeni, da imajo stabilne finančne prihodke v državno blagajno in na tem temelji ves razvoj države," je za MMC povedal Aleš Cantarutti, direktor centra za konkurenčnost pri gospodarski zbornici.
"Trg se hitro polni"
Vlaganja v infrastrukturo, informacijsko posodabljanje, trgovino so kot poslovno priložnost že izkoristila številna podjetja iz zahodne Evrope. Tako je tam že veliko podjetij iz Italije, Avstrije, Nemčije in Francije. "Priložnosti so še, se pa trg hitro polni," opozarja Cantarutti. Še posebej to velja za sever Iraka, saj je tam po njegovih besedah stabilno poslovno okolje.
Izvažamo lahko znanje, materiale
Tam se odpirajo priložnosti za gradbeni inženiring, gradbene materiale. "Ne toliko za gradbenike same, saj so tukaj precej močni Turki. Izvažajo se lahko znanje, dražji gradbeni material." Možnosti so za informacijsko tehnologijo za posodabljanje njihove informacijske infrastrukture. "Veliko priložnosti vidim za naša informacijska podjetja, ki so dobro povezana in bi imela veliko za ponuditi."
Zanimiva je tudi energetika, saj posodabljajo svoj električni sistem. "Čeprav imajo takšne zaloge nafte, razmišljajo o vlaganjih v zeleno tehnologijo, izkoristili bodo hidropotencial, saj imajo nekaj primernih rek. Češka je, na primer, že zgradila največjo hidroelektrarno v Iraku," priložnosti opisuje Cantarutti. Možnosti so v kmetijstvu in na področju kmetijske mehanizacije, pa tudi zdraviliškega turizma oziroma predvsem zdravstva.
Država je povsem odvisna od uvoza
Sicer pa država večino stvari dobi iz uvoza in zato potrebujejo mnogo stvari. Predstavniki enajstih iraških podjetij, ki so bili na obisku, so vsi iskali dobavitelje. Član odbora Iraškega centra za gospodarski razvoj Abas Husein je pojasnil, da se povezujejo z domačimi in tujimi podjetji na področju uvoza živil za potrebe tamkajšnjih trgov v zasebnem in javnem sektorju.
Od obiska v Sloveniji pričakujejo vzpostavitev sodelovanja na vseh področjih. "Menim, da je vaša država turistično zanimiva za Iračane, ki so željni potovanj in turizma, tako da si želimo sodelovanja tudi na tem področju," je dodal. V upanju, da bo na podlagi povezovanja podjetnikov prišlo do vzajemne pomoči, je slovenske podjetnike povabil v Bagdad.
Bančno poslovanje teče normalno
Cantarutti je za MMC že potrdil, da se bodo odzvali in skupaj z iraškim veleposlanikom organizirali delegacijo slovenskih podjetnikov v Bagdad in znova v Erbil. Tam so bili že decembra in od 15 prisotnih predstavnikov gospodarstva so nekateri že speljali prve posle. "V GZS-ju se trudimo, da bi slovenskim podjetjem spet približali Irak. Pripravljamo brošuro, kako poslovati na iraškem trgu, da bi maksimalno opremili podjetja z informacijami," pravi.
Težav s samim poslovanjem po njegovih besedah ni, saj so zahodne banke tudi v Bagdadu, Erbilu in drugih večjih mestih v Iraku. Iz sosednje Avstrije je tudi zelo pogosta letalska povezava s to državo.
Po podatkih GZS-ja je izvoz Slovenije v Irak lani dosegel 3,6 milijona evrov, medtem ko uvoza iz Iraka ni bilo. Med izvoznimi skupinami proizvodov so bili črpalke in elevatorji za tekočine, pralni stroji, talne obloge, elektrotermični aparati za gospodinjstvo, električni akumulatorji, medicinski aparati in oprema, avtomobilske gume ter svetilke.
Pozitivno je tudi to, da slovenski gospodarstveniki za vstop v severni del Iraka ne potrebujejo vizuma oziroma ga lahko dobijo na letališču v glavnem mestu Kurdistana, Erbilu. Za Bagdad pa je vizum potreben in ga pridobimo na veleposlaništvu na Dunaju. Trg raste, krepi se srednji razred. So na dobri poti gospodarskega okrevanja in racionalno porabljajo sredstva od nafte.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje