V Banki Slovenije vztrajajo, da so bile razlastitve nujne. Foto: BoBo
V Banki Slovenije vztrajajo, da so bile razlastitve nujne. Foto: BoBo
Obravnava izbrisa podrejencev

V Banki Slovenije pred sodiščem zagovarjajo stališče, da je bilo "striženje" lastnikov podrejenih obveznic nujno za ohranitev finančne stabilnosti v Sloveniji.

Druga stran pa poudarja, da je ključno vprašanje, ali so bila evropska sporočila o bančništvu za Slovenijo zavezujoč pravni vir. "Menimo, da niso bila, kar je povedala tudi Evropska komisija," je povedal eden izmed odvetnikov Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miha Kunič, ki sodeluje na obravnavi v Luksemburgu.

Ni bilo možnosti ugovora
A država na to odgovarja, da sporočilo o bančništvu sicer ni akt, ki bi ga Slovenija morala prenesti v nacionalno zakonodajo. Če pa bi ravnali mimo njegovih navodil, bi šlo za nedovoljeno državno pomoč, so sporočili s finančnega ministrstva.

Sporočilo sicer izrecno določa, da zaradi pomoči upnikov banke pri njenem reševanju ti upniki ne smejo biti na slabšem, kot če se ukrep ne bi izvedel. V primeru stečaja, ugovarjajo na Banki Slovenije, pa upniki ne bi bili poplačani niti delno.

Vendar pravni zastopniki razlaščencev menijo, da imetniki delnic in podrejenih obveznic niso imeli niti možnosti pritožbe na odrejene ukrepe, ki pa bi jo morali imeti. Imele so jo sicer podržavljene banke same, a je niso izkoristile. Sporno in odprto pa ostaja tudi vprašanje podlag za izračun višine negativnega kapitala v bankah, katerih rezultat je bil podlaga za sporne odločitve in poteze države v bankah.

Pobudniki za oceno ustavnosti novele zakona o bankah in razlaščenci so mnenja, da je novela dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in da predstavlja resno kršitev več členov ustave. Razlastitev podrejencev bi se po njihovem lahko zgodila le v primeru stečajev bank, ki pa jih ni bilo.

Kaj bo odločilo ustavno sodišče?
Z današnjo obravnavo se bo odvrtelo pomembno dejanje na poti do odločitve slovenskega ustavnega sodišča, ali so bile razlastitve upravičene ali ne, na katero akterji čakajo že dve leti.

Ustavno sodišče je obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona začelo novembra lani, a se je odločilo, da se z več vprašanji obrne na sodišče EU-ja, in je nato do njegovega predhodnega odločanja postopek prekinilo. Razplet zgodbe je pričakovati v naslednjem letu.

Obravnava izbrisa podrejencev