Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideva obvezno poklicno zavarovanje za delavce, ki opravljajo posebno težko delo. V praksi pa delodajalci pogosto uporabljajo različne metode za izmikanje plačevanju tega zavarovanja. Odmeven primer neplačevanja poklicnega zavarovanja, ki je doživel sodni epilog, je bil primer voznikov avtobusov pri LPP-ju, kjer je sodišče v primeru 50 voznikov presodilo, da jim mora delodajalec povrniti poklicno zavarovanje za nazaj od leta 2013, ko so ga prenehali plačevati. Sindikati pa opozarjajo, da je takih primerov precej več.

"Ta tematika je bila v preteklosti izrazito zanemarjena, zato je prišlo do anomalij," je poudaril Damjan Volf iz OSO KS90. Spomnil je, da je cestni potniški promet v Sloveniji subvencioniran, saj država na letni ravni zanj nameni 24 milijonov evrov subvencij. "Kljub temu pa se v praksi delodajalci izmikajo plačevanju tega zavarovanja." Volf je ob tem poudaril, da LPP ni edini delodajalec pri voznikih avtobusov, ki je samovoljno prenehal plačevati poklicno zavarovanje.

Sklicevanje na sestanek iz 80. let
Delodajalci so, tako Volf, že zelo hitro začeli "igrati na karto izboljševanja razmer za voznike avtobusov". Prvi poskusi zaostritve meril za poklicno zavarovanje tako segajo še v osemdeseta leta, ko je potekal sestanek na ZPIZ-u, na katerega so se sklicevali tudi v LPP-ju. Vrhunec pa so dosegli leta 2013, ko je začel veljati novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in se je povečala prispevna stopnja. "Takrat so na komisiji ZPIZ-a prišli delodajalcem naproti pri merilu, da je 80 odstotkov delovnega časa med vožnjo primerljivo s 60 tisoč prevoženimi kilometri. Delodajalci so to vzeli kot sveto in prenehali plačevati zavarovanje" je poudaril Volf.

"Upam si trditi, glede na to, da imajo delodajalci pri voznikih avtobusov izkušnje s tem, da so se tudi tu kartelno dogovorili in prenehali plačevati poklicno zavarovanje." Volf je ob tem dodal, da je pri voznikih, ki vozijo v mestnem in primestnem prometu, nemogoče doseči merilo prevoženih 60 tisoč kilometrov, čeprav ti ljudje 80 odstotkov delovnega časa preživijo na delovnem mestu. Sindikati so že leta 2013 opozarjali na to, a so se delodajalci vselej sklicevali na zapisnike sestankov pri ZPIZ-u.

Arriva Slovenija: Ob subvencijah še povračilo zavarovanja
Še več. Pri največjem delodajalcu med avtobusnimi prevozniki Arriva Slovenija so delavcem v podpis ponudili soglasje, da lahko delodajalec od sklada zahteva povračilo že plačanega pokojninskega zavarovanja z argumentom, da so ugotovili, da delavec ni bil upravičen do plačevanja pokojninskega zavarovanja niti v preteklosti. Če delavci soglasja ne bi podpisali, so zagrozili z drugimi pravnimi sredstvi, "zato si lahko predstavljate, kaj so delavci kot šibkejša stranka naredili, ko so jim podali soglasje". Volf ob tem poudarja, da so pri Arrivi za delavce, ki so soglasje podpisali od kapitalske družbe (KAD), tudi izterjali povračilo za eno leto poklicnega zavarovanja.

Zato je sindikate še toliko bolj razveselila sodba v primeru LPP-ja, kjer je, kot smo že poročali, sodišče presodilo, da delodajalec ni imel pravne podlage in da je samovoljno prenehal plačevati zdravstveno zavarovanje. "Kar nas je pa negativno presenetilo, pa je, da smo po tej sodbi poskušali pri državnih organih doseči, da se to področje sistemsko uredi, a smo bili deležni le prelaganja odgovornosti z enega organa na drugega." Volf poudarja, da imajo v sindikatu SVAS že pripravljenih več kot 200 tožb za povračilo neplačanega poklicnega zavarovanja, "a naš cilj ni, da zasujemo delovna sodišča z zadevami, zato si želimo zunajsodne poravnave".

"Delodajalci v tej panogi v zelenih številkah prejemajo izdatne subvencije in kujejo enormne dobičke na račun pravic voznikov, ki jih država ne zaščiti," je sklenil Volf.

Opeharjeni tudi luški delavci pri podjetjih IPS
Podoben primer je navedel tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki je poudaril, da so bili podobno opeharjeni delavci v Luki Koper na delovnem mestu luški transportni delavec. Ta dela so v Luki Koper že v devetdesetih prenesli na zunanje izvajalce pristaniških storitev oziroma "luške gazde". Podjetja IPS pa prispevkov za poklicna zavarovanja več desetletij sploh niso plačevala.

Da se problematike zavedajo v Luki Koper, so jim potrdili v korespondenci, ko so to problematiko izpostavili pri upravi Luke Koper. Vanj je po podatkih Delavske svetovalnice vključenih 85 delavcev, zaposlenih v Luki Koper. "Težava pa je, da so stotine teh delavcev pristale pri izvajalcih pristaniških storitev," je poudaril Lukić in ob tem dodal, da je Luka Koper objektivno odgovorna za nastali položaj, saj je ustanovila poslovni model neregistriranih agencij za posredovanje delavcev, za katerega je tudi upravno sodišče presodilo, da je nezakonit.

Lukić: Luka Koper je določala cene
"Luka Koper je vedela za položaj luško transportnih delavcev pri IPS-ih. Konec koncev kdo pa je postavljal cene tem izvajalcem pristaniških storitev? Po ugotovitvi revizije prav Luka Koper, in to enostransko. Zdaj pa se v Luki Koper sprenevedajo, da je to breme drugega delodajalca." Lukić je ob tem poudaril, da je v nekaterih primerih položaj tudi tak, da so ti delavci oškodovani tudi pri možnosti upokojitve.

Še več, ker gre za, tako Lukić, izrazito težko delovno mesto, ki uničuje zdravje, prihaja v praksi do zelo surovih situacij. "Dogaja se, da teh delavcev, ki so desetletja delali v Luki Koper, ne zaposlijo zaradi izvidov na zdravniškem pregledu. Luka Koper pa ga potem glede pravic iz poklicnega zavarovanja napoti na podjetje, pri katerem je bil delavec zaposlen." Lukić je ob tem pozval Luko Koper k poplačilu stroškov. "Edino prav je, da Luka Koper, ki je imela korist od sistema IPS, reši položaj, pri čemer nas ne zanima, kako se bo potem to urejalo v odnosu do IPS-ov." Lukić poudarja, da gre za kopico nepoštenih in nezakonitih praks, ki so se prelomile na plečih delavcev. "Pričakujemo od Luke Koper, da bo to uredila v čim krajšem možnem času."

Pri agencijah je subsidiarno odgovoren naročnik
"Glede na to, da vsi ti IPS-i niso podpisali pogodbe s KAD-om, ta terjatev ne zastara. Tukaj smo na jasnem, da so vsi ti IPS-i de facto nezakonite agencije in po zakonodaji je uporabnik subsidiarno odgovoren za poplačilo plač in prejemkov za te delavce. Jasno je, da so ti IPS-i agencije." Lukić je ob tem dejal, da so tudi IPS-i, ki so se med tem preoblikovali v agencije, še vedno neplačniki poklicnega zavarovanja.

Medtem v Luki Koper poudarjajo, da mora v skladu z zakonom o poklicnem in invalidskem zavarovanju poklicno zavarovanje za svoje zaposlene urediti delodajalec, kar v Luki Koper za svoje zaposlene, ki so do zavarovanja upravičeni, tudi počnejo. "V primeru zaposlenih pri podjetjih IPS mora zanje to urediti njihov delodajalec. Če delodajalec tega ne uredi, mu lahko inšpektorat za delo z odločbo odredi sklenitev poklicnega zavarovanja," še dodajajo v Luki.

Peter Majcen je ob tem poudaril, da so tako prevozniki kot IPS-i z neplačevanjem pokojninskega zavarovanja prihranili na leto eno mesečno plačo delavca. Ker gre za množično težavo, Majcen poziva državo, naj upošteva sodbo in doseže, da se izterja to poklicno zavarovanje od vsakega delodajalca, ki bi ga moral plačevati. "To je cenejša in ugodnejša možnost od stotin dolgotrajnih postopkov."

Opozorila KAD-a obtičijo v predalu?
"Danes, ko KAD ugotovi, da nekdo ne plačuje, obvestijo tako inšpektorat za delo kot tudi finančno upravo, glede na te izkušnje pa očitno ta obvestila obstanejo v predalu." Volf pa je poudaril, da je pri voznikih še dodatna težava, da si kapitalska družba na že vplačanih sredstvih vsako leto jemlje provizijo. "Skratka, teh sredstev je vsako leto manj, delavci pa si jih ne morejo izplačati, KAD pa ne naredi nič, da bi se to zavarovanje ponovno začelo vplačevati." Sindikati zato pričakujejo, da bo država vzpostavila mehanizem, po katerem bo konec nezakonitih praks pri neplačevanju poklicnih zavarovanj.