SCT brez državnih jamstev ne more dobiti predplačil v Libiji, brez teh pa ne more začeti gradnje. Foto: MMC RTV SLO
SCT brez državnih jamstev ne more dobiti predplačil v Libiji, brez teh pa ne more začeti gradnje. Foto: MMC RTV SLO
Ivan Zidar
Vir v SCT-ju pa je za MMC zatrdil, da se je prvi mož SCT-ja Ivan Zidar že sprijaznil, da s poslom v Libiji ne bo nič. Foto: MMC RTV SLO

V Libiji naj bi po poročanju Financ postajali vse bolj nestrpni, ker SCT ni predložil jamstev za izvedbo tamkajšnjih poslov. Brez tega pa Libija SCT-ju ne želi plačati avansov in SCT ne more začeti gradnje. Potem ko je bila iz vladnega postopka umaknjena posebna jamstvena shema za prodor gradbenih podjetij na tuje trge, ki je bila posebej pisana na kožo SCT-ju (uradni razlog so bili pomisleki vladne službe za zakonodajo o tem, ali je izdajanje garancij sploh dopustno glede na določbe ustave, da lahko država prevzame jamstva in poroštva le s posebnim zakonom), pa naj bi razmišljali o konzorciju SCT-ja in DDC-ja.

DDC se sam ne more potegovati za posel, ker nima referenc iz gradbeništva
DDC je v stoodstotni lasti države, zato s pridobivanjem bančnih garancij ne bi imel težav, ima pa tudi najboljšo bonitetno oceno. Slabost je, da je obseg njegovih poslov precej manjši, kot je libijski posel. Zanj se ne more potegovati sam, saj nima ustreznih referenc na področju gradbeništva. Ob gradnji slovenskega avtocestnega križa si je sicer pridobil veliko referenc iz projektiranja, inženiringa in nadzora, ne pa tudi iz gradbeništva. Pojavlja se torej ideja, da bi bil nosilec posla DDC, partner ali podizvajalec pa SCT.

Vir v SCT-ju pa je za Finance zatrdil, da se je prvi mož SCT-ja Ivan Zidar že sprijaznil, da s poslom v Libiji ne bo nič. Zidar je namreč govoril, da je pridobil tri posle v Libiji: 330 milijonov evrov vreden projekt vrata Bengazija, 680 milijonov evrov vredno gradnjo dveh avtocest med Al Abjarom in Al Marjom in med Sabho in Zvelahom in več kot 200 milijonov evrov vredno cesto med Tobrukom in Umsaadom.

Najprej v prisilno poravnavo, nato v stečaj?
Ker so bila vladna jamstva zadnje upanje za SCT, naj bi zdaj v družbi menili, da iz projekta ne bo nič. DDC sam ne more v posel, z SCT-jem pa naj zaradi Zidarja ne bi želel delati. Tako naj bi proti koncu decembra za SCT predlagali prisilno poravnavo, naslednji korak pa bi bil stečaj. Program prisilne poravnave naj bi po nekaterih informacijah že pripravljalo zunanje podjetje.

Poleg tega naj bi SCT po neuradnih informacijah že horizontalno prenašal premoženje iz matične družbe, ki naj bi iz prisilne poravnave prešla v stečaj. SCT holding je namreč sredi novembra ustanovil SCT Investicije.