Kot so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), gospodarska rast, ki je prisotna v Evropi in tudi pri nas, ustvarja številne izzive. Tibor Šimonka je na posvetu o poslovnih izzivih v letu 2022 poudaril, da rekordno nizka brezposelnost vodi do slabše motiviranosti zaposlenih za delo, zato je težko pridobiti nove zaposlene po konkurenčnih pogojih.

Izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorenšček je opozoril, da se gospodarstvo v številnih sektorjih, tako v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu kot v storitvenih dejavnostih, spoprijema z največjim pomanjkanjem zaposlenih po letu 2008. Pri tem se število tujih državljanov v strukturi delovne sile počasi povečuje, ker je vsaka nova generacija mladih, ki se vključujejo na trg dela, manjša.

Razpoložljive brezposelne osebe v Sloveniji ne morejo ponuditi več veliko potenciala in to ustvarja visoke plačne pritiske, je poudaril glavni ekonomist pri GZS-ja Bojan Ivanc in dodal, da to bo sčasoma zniževalo izvozno konkurenčnost države. Za doseganje gospodarske rasti so po njegovih besedah ključne delovne migracije; avgusta so tuji državljani predstavljali 12 odstotkov delovno aktivnih ljudi v Sloveniji.

Posebno pozornost je posvetil plačni politiki. Po višini minimalne plače je Slovenija med 21 državami EU-ja z minimalno plačo na nacionalni osnovi na osmem mestu. "Glede na našo gospodarsko razvitost je minimalna plača pri aktualni višini torej nadpovprečno visoka," je bil jasen. Kot posebno težavo je poudaril, da se zaradi dviga minimalne plače hitreje kot druge povečujejo plače nižje izobraženih kadrov.

Z namenom ponovne vzpostavitve plačnih razmerij in povečanja plačnih razlik med nižje in višje izobraženimi zaposlenimi, hkrati pa preprečevanja bega možganov v tujino, GZS zagovarja razbremenitev stroškov dela.

Udeleženci današnjega posveta so poudarili nujnost uvedbe razvojno-socialne kapice in čimprejšnje določitve višine minimalne plače za naslednje leto. Pri zaposlitveni problematiki so opozorili na deficitarne poklice, ki jih država ne izobražuje več. V takšnih primerih, ko morajo določene poklice podjetja izobraževati sama, predlagajo možnost uvedbe subvencij. Zavzeli so se tudi za okrepitev vajeniških programov.

Govorili so tudi o ključnih izzivih na trgu energentov in surovin. Direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS-ju Vesna Nahtigal je opozorila, da rast cen surovin in energentov dviga stroške za industrijo, zato ocenjujejo, da bi bilo lahko na podlagi tega ogroženih okoli 5000 delovnih mest v energetsko intenzivnih dejavnostih in posredno še okoli 2500 delovnih mest v drugih dejavnostih. Vlado je zato pozvala, naj sprejme ukrepe, ki bodo pomagali gospodarstvu.

Povpraševanje po plinu ni nič manjše

Direktor strateškega inoviranja v Gen-I-ju Dejan Paravan je povedal, da povpraševanje po plinu ni nič manjše, kot je bilo pred krizo, podobno je tudi pri električni energiji, pri čemer se v naslednjem letu pričakuje nadaljnja rast. Pri tem ga skrbijo majhne zaloge plina v plinohramih, saj bi se v primeru ekstremne zime lahko pojavile motnje v oskrbi, kar da bi izredno dvignilo ceno plina.

Udeleženci so si bili sicer enotni, da si želijo dolgoročno stabilno, zanesljivo in spodbudno gospodarsko okolje. Pri akutnih, ekstremnih dogodkih pa industrija pričakuje hiter odziv odločevalcev. Tako bi država s hitrimi ukrepi lahko stabilizirala gospodarsko okolje in ga naredila bolj mednarodno konkurenčnega, so še sporočili z GZS-ja.