Na zasedanju ta teden je odbor proučil, kako Slovenija in Srbija uresničujeta lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede neplačanih deviznih varčevalcev nekdanjega LB-ja v podružnicah Zagreb in Sarajevo. Odbor, ki je že imel v rokah osnutek zakona o poplačilu varčevalcev, želi od Slovenije dodatna pojasnila.

Zasedanje Odbora ministrov SE-ja je potekalo od torka do danes. Na njem je odbor med drugim ocenil napredek Slovenije in Srbije pri uresničevanju sodbe velikega senata sodišča v Strasbourgu v zadevi Ališić, ki je bila sprejeta 16. julija lani.

V skladu s sodbo sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem nekdanjega LB-ja oziroma Investbanke iz BiH-a, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. V letu dni morata najti sistemsko rešitev za izplačilo prihrankov. Gre za t. i. pilotno sodbo, kar pomeni, da ne velja le za konkretne primere tožnikov, ampak tudi za vse podobne primere.

Pohvala za obe državi
Pri presoji tega, kako Slovenija uresničuje omenjeno sodbo, je Odbor ministrov SE-ja tokrat prvič upošteval tudi osnutek zakona o poplačilu varčevalcev, ki ga je slovenska vlada potrdila na seji 28. maja, odbor pa ga je prejel že dan pozneje.

Oblasti obeh držav sta si načelno prislužili pohvalo, ker sta zavezani roku, ki jima ga je za uresničitev sodbe postavilo sodišče. Odbor je tudi izrazil zadovoljstvo ob prejemu vladnega osnutka zakona iz Slovenije.

Poleg tega je odbor glede Slovenije posebej poudaril izjavo slovenske vlade, da je njen cilj ohraniti dejansko vrednost depozitov, in jo pozval, naj razjasni, kako je pri pripravi sheme za poplačilo upoštevala navedbe sodbe glede obrestnih mer in glede tistih, ki niso uporabili svojih posebnih privatizacijskih računov.