Raziskava za meritev ekonomske svobode upošteva 42 različnih kazalnikov, pri čemer podatke pridobiva iz državnih statistik. Ti v nekaterih državah prihajajo z večletno zamudo, zato so v letos objavljeni raziskavi zajeti podatki za leto 2010. V tem letu se je Slovenija med 144 državami po ekonomski svobodi uvrstila na 93. mesto in tako glede na leto 2009 nazadovala za 29 mest.

Problematična togost trga dela
Med posameznimi sklopi kazalnikov se je Slovenija najslabše odrezala pri kazalnikih, ki merijo vključenost države v delovanje trga. Po teh je Slovenija pristala na 134. mestu, tako da je za seboj pustila le deset držav. Ti kazalniki sicer merijo dejavnosti države, kot so, denimo, državno spodbujanje porabe in višina pragov pri obdavčitvah. S tem na inštitutu merijo, ali se država bolj zanaša na politične odločitve pri učinkih na prosti trg.

Razmeroma nizko uvrstitev je Slovenija dosegala tudi pri kazalnikih, ki merijo vpliv predpisov na trg. Pri tem so na nizko uvrstitev Slovenije vplivali predvsem predpisi, ki urejajo trg dela. Na področju trga dela raziskava višjo oceno daje državam, ki plače in pogoje zaposlovanja prepuščajo trgu.

Slabo oceno je Slovenija prejela tudi za predpise, ki urejajo trg posojil. Tu raziskava višje oceni države, ki imajo banke v zasebni lasti, in ne posegajo v obrestne mere.

Najmanj zadržkov pri mednarodnem trgovanju
Najvišjo uvrstitev med posameznimi kazalniki je Slovenija dosegla na področju svobode pri mednarodnem trgovanju, kjer raziskava Slovenijo uvršča na 44. mesto. Ti kazalniki vključujejo dejavnike, ki zavirajo mednarodno trgovanje, kot so carinske takse, administrativni postopki, državni nadzor nad menjalnimi tečaji in podobno.

Največ ekonomske svobode v Hongkongu
Slovenska ocena v raziskavi inštituta Fraser je prvič zadnjem desetletju padla in je dosegla podobno raven kot leta 2000. Prvo mesto na letošnji lestvici ekonomske svobode je pripadlo Hongkongu. Drugo mesto je zasedel Singapur, tretje pa Nova Zelandija. Prva med evropskimi državami po oceni ekonomske svobode je Švica, ki je na skupnem četrtem mestu, od držav EU-ja pa je najvišjo oceno ekonomske svobode prejela Finska, ki je bila deveta.

Merjenje ekonomske svobode pri inštitutu Fraser opravljajo vsako leto že od leta 1996. V teh letih so, kot navajajo v poročilu, številne študije pokazale, da imajo države, ki v raziskavi dosegajo višje ocene na področju ekonomske svobode, posledično tudi višje deleže naložb, višjo gospodarsko rast in višji delež prihodkov.

Inštitut financirala tudi naftna milijarderja
Kljub temu pa je bil inštitut Fraser večkrat tudi tarča kritik, ki so mu očitali pristranskost v smeri libertarizma in naklonjenost konzervativnim političnim strankam. Letos aprila je tako časopis Vancouver Observer poročal, da sta inštitut, čeprav se oglašuje kot neodvisen, v zadnjih letih sofinancirala tudi brata Koch.

Znana ameriška naftna milijarderja naj bi inštitutu tako v zadnjih letih namenila več kot pol milijona ameriških dolarjev, kar je pod vprašaj postavilo verodostojnost inštituta, saj sta brata Koch v preteklosti financirala tudi politične kampanje ameriških republikancev.