Uvoz iz ZDA se je povečal za petino. Foto: Reuters
Uvoz iz ZDA se je povečal za petino. Foto: Reuters

V Banki Slovenije v najnovejši publikaciji Ekonomski odnosi Slovenije s tujino ugotavljajo, da je imel decembra lani tekoči račun plačilne bilance 88 milijonov evrov presežka, kar je pa precej slabše od 191 milijonov evrov, kolikor je znašal decembra 2014.

Lani se je izvoz blaga v medletni primerjavi povečal za 4,5 odstotka, uvoz pa za 2,9 odstotka, presežek blagovne menjave pa je bil 33 odstotkov večji, kot je bil leta 2014, in je znašal 1,6 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je dosegla 107,2 odstotka.

Moča padec obsega poslov z Rusijo
Največ, 76,9 odstotka vsega izvoza, je šlo v EU. Pri tem je najbolj izstopalo povečanje izvoza na Slovaško (11,7 odstotka), Poljsko (8,8 odstotka) in v Nemčijo (7,1 odstotka). Uvoz iz držav članic EU-ja je lani predstavljal 80,7 odstotka vsega uvoza. Močno se je povečal uvoz iz Hrvaške (24,4 odstotka) in iz ZDA (23,7 odstotka).

Se pa je izrazito zmanjšala blagovna menjava z Rusijo – izvoz za 20,6 odstotka, na 798 milijonov evrov, uvoz pa za 43,8 odstotka, na 225 milijonov evrov.

Izvoz storitev se je povečal za 7,4 odstotka, uvoz za 2,6 odstotka. Presežek se je povečal za 18 odstotkov in dosegel dve milijardi evrov, k čemur je največ prispeval izboljšani izvoz gradbenih storitev, potovanj in transporta, manj pa smo uvozili storitev predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb in finančnih storitev.

Manj dela in več kapitalskih izdatkov
Primanjkljaj primarnih dohodkov (dohodki od dela, kapitala idr.) se je lani povečal za 87 milijonov evrov, na 365 milijonov evrov. Sprememba je v veliki meri posledica na eni strani povečanja izdatkov iz naslova kapitala, na drugi pa povečanja prejemkov od dela, so pojasnili na Banki Slovenije.

Primanjkljaj sekundarnih dohodkov (tekoči transferji med rezidenti in nerezidenti - lahko v obliki blaga, storitve, finančnega sredstva …) je znašal 486 milijonov evrov, kar je 234 milijonov evrov več kot predlani. Sprememba je bila predvsem zaradi zmanjšanja prejemkov državnega sektorja in povečanja izdatkov drugih sektorjev.

Neto zunanji dolg občutno manjši
Lani je bilo opazno tudi povečanje zadolženosti državnega sektorja pri posojilih za milijardo evrov, kar je povezano s ščitenjem valutnega tveganja državnih vrednostnih papirjev, ter povečanje lastniškega kapitala tujih neposrednih naložb (1,4 milijarde evrov).

Neto zunanji dolg je bil decembra lani večji za 318 milijonov evrov večji kot novembra in za 2,5 milijarde evrov manjši kot pred enim letom, znašal 12,1 milijarde evrov. Bruto dolg je decembra znašal 44,7 milijarde evrov, od tega smo bili tujim upnikom dolžni 32,7 milijarde evrov.

Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se v prvih 11 mesecih lani povečale za 883 milijonov evrov, od tega večina v obliki lastniškega kapitala. Medtem je zmanjšan neto dolg do tujih lastnikov za 420 milijonov evrov znižal vrednost tujih neposrednih naložb.