Poslovne konference se je udeležilo okoli 100 gospodarstvenikov obeh držav, ki jih je nagovoril tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša in med priložnostmi za poglobitev sodelovanja izpostavil področje energetike in energetske učinkovitosti, gradbenega inženiringa, avtomobilske industrije, informacijske tehnologije, telekomunikacij in turizma.

V Rusiji je prisotnih že precej slovenskih podjetij, med njimi tudi Krka. "Za nas predstavlja glavni trg," je povedal direktor Krke Jože Colarič in dodal, da bo imel ruski trg v prihodnjih letih, če jim bo gospodarsko šlo tako dobro kot danes, drugače oblikovano zdravstveno zavarovanje. "Danes ljudje večinoma vse plačajo sami, potem bo pa to sofinancirano od zavarovalnic in tukaj so izredne možnosti za nadaljnjo rast," je dodal Colarič.

Ob obisku vladno-gospodarske delegacije v Rusiji so se pojavili namigi, da naj bi skušali prepričati ruske investitorje za nakup državnih deležev v največjih slovenskih bankah ter v največjem energetskem trgovcu Petrolu.

Konkretnih ponudb za NKBM še ni
"Naš namen je, da vzpostavimo kontakte s temi bankami glede medsebojnega sodelovanja," je dejal predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc in dodal, da obstaja tudi resna možnost za njihov vstop v NKBM. Konkretnih obljub na to temo sicer še ni, ampak pri dokapitalizaciji NKBM-ja je mogoče pa prav vse, je razložil Hauc in opozoril, da ima kar nekaj bank v Rusiji velik potencial. Po njegovem mnenju so relativno v precej boljšem položaju kot slovenske in pravzaprav skoraj ne čutijo krize.

Za večji vstop na ruski trg si prizadeva tudi Slovenski avtomobilski grozd. "Tukaj se srečujemo praktično z vso mednarodno konkurenco in skušamo izkoristiti naše konkurenčne prednosti," je povedal direktor grozda Dušan Bušen in izpostavil kulturno povezanost ter vzpostavitev dolgoročnih strateških odnosov.

Najbolj priljubljena Bled in Kranjska Gora
Podjetje Gorenje Projekt in ruska družba za avtoceste Rosavtodor pa sta v okviru poslovne konference podpisala sporazum o sodelovanju pri nizkih gradnjah v Rusiji. Svojo priložnost v Rusiji vidijo tudi slovenska turistična podjetja. Direktor Kompasa Dimitrij Piciga je povedal, da ruske goste poleg zdravilišč zanimajo tudi krožna potovanja po Evropi, zelo priljubljena sta Bled in Kranjska Gora, poleti pa seveda tudi Obala.

"Potrebujemo jo krvavo, ne samo zaradi izvoza slovenskih izdelkov na ta trg, ampak tudi zaradi potencialnih investicij ruskega kapitala v Slovenijo," pa je Rusijo ocenil direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti in omenil, da je Slovenija tradicionalno vezana na ruski trg, ki je pomemben tudi z vidika obvladovanja širšega prostora nekdanje Sovjetske zveze.

Po njegovih besedah se je slovenski izvoz v Rusijo lani in v prvem letošnjem polletju močno povečal, a predvsem na račun podjetij, ki so že tradicionalno prisotna na ruskem trgu - npr. na področju farmacije (Krka), telekomunikacij (Iskratel), bele tehnike (Gorenje) in gradbenih materialov (Trimo Trebnje). Priložnosti pa so tudi na področju energetike, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter avtomobilske industrije.

Predragi slovenski izdelki
Cantarutti je tudi opozoril, da je Rusija zelo zahteven trg, kjer je zbrana vsa svetovna konkurenca. Slovenski izdelki pa so za ruske kupce pogosto predragi, saj pravega srednjega razreda, ki ga naslavljajo, v Rusiji še ni. Vstop na ruski trg spremlja tudi veliko ovir - od potrebnega certificiranja izdelkov, relativno visokih carin do dragih tržnih postopkov.

Slovenskim podjetjem pa svetuje, naj priložnosti iščejo zunaj Moskve in Sankt Peterburga, kjer je zbrana vsa svetovna konkurenca, izpostavil je Jekaterinburg, Kazan in Samaro.

Blagovna menjava med državama je lani presegla 1,1 milijarde evrov, kar je 28,3 odstotka več kot leta 2010. Pri tem je slovenski izvoz v Rusijo lani dosegel 747,7 milijona evrov, kar je 26,6 odstotka več kot leto prej, uvoz iz Rusije pa je znašal 399,3 milijona evrov oziroma 31,5 odstotka več kot leta 2010.