Gospodarstvo
Najmanj razvita slovenska statistična regija je Zasavje, kjer so bili gonilna sila rudniki, ki jih ni več. Foto: BoBo
V finančni perspektivi evropske kohezijske politike je Sloveniji namenjeno več kot tri milijarde evrov. Foto: EPA
Expano, gibalni park
V bližini Murske Sobote, ob Soboškem jezeru, smo trenutno priča obsežnemu projektu vzpostavitve regijskega središča poslovne in turistične odličnosti. Gre za projekt prenosa slovenskega paviljona iz svetovne razstave EXPO Milano 2015, ki bo v Murski Soboti zaživel v čisto drugačni luči. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
       Če upoštevamo, da smo globoko v drugi polovici obstoječe evropske finančne perspektive, obenem pa smo v regijah primorani razmišljati že o prihajajoči finančni perspektivi, nas realnost črpanja sredstev evropske kohezijske politike ne razveseljuje preveč in nas ne obdaja s pozitivizmom. Naj navedem primer, da smo v obstoječo finančno perspektivo tako stopili z mehanizmom Dogovor za razvoj regij, ki je v bistvu namenjen prenosu sredstev na regionalno in nadomešča mehanizme razvoja regij iz prejšnje perspektive, ki pa ob tem ni imel zagotovljenih nobenih finančnih virov, kar kaže na dodatno dimenzijo absurda na tem področju.       
 Bojan Kar, RC Murska Sobota
Strokovni in človeški kapital regijskih razvojnih centrov je lahko še posebej majhnim občinam v veliko pomoč pri pripravi zahtevnih projektov. Foto: BoBo
       V primerljivih državah oz. regijah po Evropi, na primer v Nemčiji, Poljski ali Grčiji, premogovna območja prestrukturirajo že od leta 1960, v Zasavju pa imamo tipičen primer slabe prakse, ko so umanjkale nadomestne naložbe tako na energetski lokaciji kot z vidika prestrukturiranja zdravih jeder rudniških podjetij.       
 Špitalar o manjkajočih naložbah.
evro
Pomurje velja za poceni investicijsko destinacijo, ki ponuja poceni zemljišča in nižje kvalificirano delovno silo. Foto: Pixabay
       Najprej, da bi prepoznala regionalizacijo kot eno od pomembnejših razvojnih ciljev in da bi država predstavila vizijo razvoja na tem področju, s predstavitvijo konkretnih ciljev in časovno opredeljenih rezultatov. Regije kot take so večinoma le statistične tvorbe, kot neki brezzobi tigri med državo in lokalnimi skupnostmi na drugi strani, taka pa je tudi vloga regionalnih razvojnih agencij, zato bi bilo v dobro vseh, da se zelo jasno opredeli vloga le teh in kdo sploh so ključni sogovorniki s strani države.       
 Kar o pričakovanjih od nove vlade
Pet delovnih mest z veliko dodano vrednostjo lahko za razvoj regije pomeni veliko več, kot 50 delovnih mest za "minimalca". Foto: Pixabay
       Popraviti bi morali predvsem merila za javne razpise, ki se vlečejo prek Bruslja in Ljubljane do regij, denarja je dovolj, a predvsem Zasavje pa tudi vzhodna kohezija nima tako izrazite investicijske absorpcije, razlike z zahodno regijo so velike in se povečujejo, tudi znotraj vzhodne kohezije razlike med regijami rastejo, nekaj očitno ne deluje.       
 Tadej Špitalar o povečevanju razlik
Bo nova vlada, glede na to, da je premier Marjan Šarec bivši župan, imela več posluha za pobude iz lokalnega okolja? Foto: BoBo

Dodaj v

So kohezijska sredstva uspešna pri odpravljanju zaostanka manj razvitih regij?

Razvojni križi in težave Pomurja in Zasavja
7. december 2018 ob 06:38
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Razlike z zahodno regijo so velike in se povečujejo, tudi znotraj vzhodne kohezijske razlike med regijami rastejo, nekaj očitno ne deluje," je dejal direktor zasavske razvojne agencije Tadej Špitalar. "Regionalni razvoj prepogosto brezciljno tava med raznimi službami in ministrstvi," pa je dejal njegov murskosoboški kolega Bojan Kar.

Najvišji delež delovno aktivnih prebivalcev imajo predvsem regije zahodnega dela države, medtem ko je nezaposlenost še vedno največja težava severovzhodne Slovenije. Prav za vzhod so značilne tudi najnižje povprečne neto plače. Regiji z najnižjim bruto družbenim proizvodom sta po podatkih Statističnega urada RS (Surs) za leto 2016 zasavska in pomurska, ki imata prav tako negativen selitveni in naravni prirastek in se posledično pospešeno praznita, vasi so marsikje vedno bolj opustele.

Mladi se s trebuhom za kruhom odseljujejo v večja mesta in razvitejše slovenske regije. Pomanjkanje stanovanj je tako v Ljubljani, ki je center daleč najbolje razvite osrednjeslovenske regije, po BDP-ju daleč nad slovenskim povprečjem, hud problem. Slovenija je v okviru evropske kohezijske politike trenutno razdeljena na dve regiji, in sicer bogatejšo zahodno in manj razvito vzhodno regijo.

Procesom centralizacije se poskuša upreti evropska kohezijska politika, ki naj bi zagotovila uravnotežen in trajnosten "teritorialni razvoj" ter zmanjšala in odpravila zaostalost manj razvitih regij. V prihajajoči finančni perspektivi 2021 – 2027 bo Bruselj Sloveniji namenil več kot tri milijarde evrov kohezijskih sredstev. Kako uspešna je kohezijska politika, se najrevnejši slovenski statistični regiji prebijata proti povprečju? smo povprašali direktorja razvojnih agencij v dveh najmanj razvitih slovenskih regijah – zasavski in pomurski.

Priložnosti za Zasavje
Regionalna razvojna agencija Zasavje, ki se trudi dvigniti po bruto družbenem proizvodu (BDP) najrevnejšo slovensko regijo, je bila ustanovljena pred dvema letoma. "Prve izkušnje so pozitivne, saj smo bili prva regija, ki je maja letos podpisala t. i. dogovor za razvoj regij, v katerem je bilo 11 projektov, katerih nosilke so zasavske tri občine (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, op. n.), to je prvi kamenček v mozaiku do odprtja vrat za črpanje tako kohezijskih kot integralnih sredstev državnega proračuna," je pojasnil direktor zasavske razvojne agencije Tadej Špitalar.

"Velike priložnosti vidimo predvsem na nekdanjih degradiranih rudarskih površinah, ki niso v neposredni lasti občin, saj gre v večini za območja bodisi neposredno v lasti države ali pa državnih podjetij, od rudnika Trbovlje – Hrastnik do lokacije termoelektrarne Trbovlje," je Špitalar opozoril na degradirana območja ugaslih rudnikov. Gospodarstvo regije je sicer po njegovih besedah v zelo dobri kondiciji, saj kazalniki za lansko leto kažejo najboljše stanje po gospodarski krizi leta 2008.

Izzivi Pomurja
"Regionalni razvoj v Pomurju se spoprijema s številnimi razvojnimi izzivi, ki na marsikaterem koncu Slovenije in sosednjih držav predstavljajo že dokončane zgodbe in razvojne mejnike. Medtem ko si sami na Razvojnem centru (RC) Murska Sobota prizadevamo, da tudi v svoje okolje vnesemo zgodbe moderne inovativnosti, novih tehnologij znanja in izobraževanja," je za MMC pojasnil direktor agencije Bojan Kar in dodal, da so velik problem še vedno temeljne infrastrukturne pomanjkljivosti.

"Velik del Pomurja še vedno čaka na vzpostavitev vodooskrbnega sistema, marsikje se šele vzpostavljajo možnosti za razvoj regionalnega podjetništva v obliki podjetniških in industrijskih con, zato je težko tekmovati s tistimi, ki to vse že imajo in razmišljajo o razvojnih nadgradnjah," je dejal Kar. Ključni razvojni projekti v Pomurju so po njegovih besedah priznanje Biosfernega območja reke Mure pri Unescu, ki predstavlja platformo za celosten gospodarski, socialni in turistični razvoj porečja reke Mure, gradnja Murske kolesarske poti (120 kilometrov), ki regijo povezuje s sosednjo Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, gradnja manjkajočih vodooskrbnih sistemov, gradnja sedmih novih poslovnih in gospodarskih con ter devet projektov gradnje kolesarskih povezav za spodbujanje multimodalne urbane mobilnosti.

Pomursko pokrajino sestavlja 27 občin, RC pa opravlja naloge nosilne regionalne razvojne agencije za Pomurje in deluje kot nekakšen menedžment statistične pokrajine, ki pa dejansko ne obstaja v razvojnem smislu, je sklenil Kar.

BDP v Zasavju "konstantno pada"
Trenutna odlična gospodarska rast v državi Zasavja ne približuje slovenskemu povprečju. "Regionalni BDP je točka, ki mene osebno in tudi druge Zasavce najbolj skrbi, BDP pri nas ni le najnižji, temveč konstantno pada, odkar je država začela rezati energetiko s sprejetjem zakona o zapiranju rudnikov RTH (Rudnik Trbovlje Hrastnik, op. n.) in Zagorje," je Špitalar opozoril in navedel Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010–2019 kot "primer dobre prakse". Takšen zakon bi potrebovalo tudi Zasavje, ki ima BDP še nižji od Pomurja. Špitalar je prepričan, da je za razvoj regije nujno popraviti infrastrukturo in Zasavje priključiti na avtocestni križ z izvedbo hitre ceste in predora Prebold–Trbovlje. "Zasavje ima paradoksalen problem, smo v sredini Slovenije, a zaradi geografije popolnoma odrezani od vseh večjih središč, kot so Ljubljana, Celje ali pa Novo mesto," je pristavil.

Rudnikov, ki so bili gonilo regije, ni več. "V primerljivih državah oz. regijah po Evropi, na primer v Nemčiji, Poljski ali Grčiji, premogovna območja prestrukturirajo že od leta 1960, v Zasavju pa imamo tipičen primer slabe prakse, ko so umanjkale nadomestne naložbe tako na energetski lokaciji kot z vidika prestrukturiranja zdravih jeder rudniških podjetij," je dejal.

Zasavje ima velik problem tudi v pomanjkanju prostora, kar je "velika rakova rana, zato večjih proizvodnih obratov, kot je Magna Steyr, tukaj ne bo". Po Špitalarjevih besedah morajo tako biti razvojni cilj srednja in majhna visokotehnološka podjetja, usmeriti pa bi se veljalo tudi v razvoj turizma. "Šok se je s padcem BDP-ja in begom prebivalstva iz regije že zgodil, mislim, da smo dno že dosegli in se počasi odbijamo nazaj," je sklenil.

V okviru "problemskega območja" izvajajo instrument Podjetno v svet podjetništva, ki je v Zasavju nastal, ker močno manjka "podjetniškega duha". "Če si v starih časih dobil službo v rudniku ali tovarni, si vedel, da boš lahko tam ostal do upokojitve, če boš hotel, to je skozi več generacij povzročilo odsotnost podjetniške miselnosti," je prepričan Špitalar.

Kako se bo BDP Pomurja približal povprečju?
V Pomurju, regiji z drugim najnižjim BDP-jem v Sloveniji, se počasi pobirajo, vse skupaj pa je posledica zgrešenih razvojnih zasnov iz preteklosti, je pojasnil Kar in navedel, da so gonilna sila razvoja dandanes majhna in srednja podjetja v družinski lasti, ki so osredotočena na tuje trge. Pomurje potrebuje novo razvojno paradigmo, ki jo bo udejanjila kohezija 2021–27 in ki bo izkoristila odlično lokacijo pomurske regije, opozarja Kar.

"Ležimo na osi V. evropskega koridorja Lizbona–Kijev, v prejšnji finančni perspektivi je bilo dodobra posodobljeno železniško omrežje, ki nas povezuje z Ljubljano v eni smeri in Budimpešto v drugi smeri. V polmeru 300 km ob regijskega središča je 12-milijonski trg s pomembnimi prestolnicami tega srednjeevropskega prostora, kot so Dunaj, Budimpešta, Zagreb in Ljubljana, obenem pa je v naši bližini kar nekaj pomembnih letališč, ki nam omogočajo povezanost s tujimi trgi," je navedel Kar.

Pomembne so tuje neposredne naložbe, ki jih je po Karovih besedah treba tudi v prihodnje spodbujati, ker se tako ustvarjajo nova delovna mesta, zvišuje pa se življenjska raven prebivalcev regije. "Ustvariti je treba korak vstran od razumevanja Pomurja kot poceni investicijske destinacije, ki ponuja poceni zemljišča in nižje kvalificirano delovno silo, k investicijskim zgodbam, ki izrabljajo ugoden geostrateški položaj Pomurja, dobre komunikacijske povezave ter celostno podporo razvojnih institucij in lokalne samouprave," je navedel.

Je evropska kohezijska politika zastavljena pravilno?
"Popraviti bi morali predvsem merila za javne razpise, ki se vlečejo prek Bruslja in Ljubljane do regij, denarja je dovolj, a predvsem Zasavje pa tudi vzhodna kohezija nimata tako izrazite naložbene absorpcije, razlike z zahodno regijo so velike in se povečujejo, tudi znotraj vzhodne kohezije razlike med regijami rastejo, nekaj očitno ne deluje," je odgovoril Špitalar.

Merila za javne razpise bi morali po njegovem mnenju sprostiti, narediti prilagodljivejša, da bi se lažje investiralo v šibkejše regije, tudi v morda kaj bolj tveganega. "Osebne menice pri javnih razpisih, ko mora podjetnik ali lastnik družbe jamčiti z osebnim poroštvom, drug vidik pa je sistem daj – dam, ko se moraš zavezati za število delovnih mest glede na višino vloženih sredstev, na primer v dogovoru za razvoj regij 25 delovnih mest za en milijon evrov sredstev, težko vidimo pet let vnaprej," je navedel dva toga šablonska vidika, ki zavirata naložbe.

Delovna mesta enostavno niso enakovredna, opozarja, saj lahko naložba v pet delovnih mest prinese mnogo višjo dodano vrednost za regijo kot naložba v 50 zaposlitev, kjer se bo delalo za "minimalca", in tega dejstva stroga birokratska pravila ne upoštevajo prav nič.

Črpanje sredstev ob "dimenziji absurda"
Nadaljnje drobljenje lokalne samouprave na še več občin ali regij je po Karovih besedah nesmiselno, morali pa bi načrtovanje ukrepov evropske kohezijske politike na slovenskem prostoru strukturirano in strokovno povezati v okviru regijskih razvojnih institucij. "Če upoštevamo, da smo globoko v drugi polovici obstoječe evropske finančne perspektive, obenem pa smo v regijah primorani razmišljati že o prihajajoči finančni perspektivi, nas realnost črpanja sredstev evropske kohezijske politike ne razveseljuje preveč in nas ne obdaja s pozitivizmom. Naj navedem primer, da smo v obstoječo finančno perspektivo tako stopili z mehanizmom Dogovor za razvoj regij, ki je v bistvu namenjen prenosu sredstev na regionalno in nadomešča mehanizme razvoja regij iz prejšnje perspektive, ki pa ob tem ni imel zagotovljenih nobenih finančnih virov, kar kaže na dodatno dimenzijo absurda na tem področju," je kohezijsko politiko komentiral Kar.

Župani kot gonilo in medobčinsko sodelovanje
Pomemben člen v strukturi regionalnega razvoja so župani, ki skrbijo za vzdrževanje večino javne infrastrukture. Sodelovanje med tremi zasavskimi je odlično, v prihajajoči perspektivi 2021–27 pa se zasavski razvojni regiji pridružuje tudi občina Litija, ki se bo odcepila od bogatejše zahodne kohezijske regije k vzhodni, kar ji bo prineslo več denarja.

Župani so pomemben del razvoja regij, a bolj kot posamezna imena, je ključnega pomena zavedanje o nujnosti medobčinskega povezovanja in enotnega nastopa regije, je prepričan Kar. "Pri tem nismo vedno uspešni, vendar pa moram povedati, da so obstoječi pomurski župani in županje izkazali ključno vlogo pri težnji zagotovitvi sredstev za manjkajoči sistem vodooskrbe v Pomurju in jim je treba glede tega izreči veliko pohvalo, saj so enotno nastopili v odnosu do države," je izpostavil in dodal, da na regijskem centru s pomurskimi župani dobro sodelujejo, je pa prostora za poglobitev sodelovanja še veliko. Strokovni in človeški kapital RC Murska Sobota je županom na voljo, je dejal, saj da so še posebej majhne občine velikokrat kadrovsko nedohranjene in jim povzroča snovanje zahtevnih razvojnih dokumentov precej sivih las.

Pričakovanja od nove vlade
Nova vlada bi po Špitalarjevih besedah morala prisluhniti pobudam iz lokalnega okolja oz. iz regij, v mislih imajo celo vrsto projektov, ki so za Zasavje ključni, pa jih nobeni vladi do zdaj ni uspelo realizirati. "Primer so hidroelektrarne na srednji Savi, ki se vlečejo že desetletja, in vsi vemo, da jih potrebujemo," je navedel. Opozoril je še na pereč problem, ki se dogaja vsem razvojnim agencijam, da so vladajoči že dvakrat skrčili sredstva za delovanje. "Upam, da se nova vlada zaveda, da regionalni razvoj težko deluje, če se za osnovno delo agencij sredstva zmanjšujejo," je sklenil.

"Najprej, da bi prepoznala regionalizacijo kot eno od pomembnejših razvojnih ciljev in da bi država predstavila vizijo razvoja na tem področju, s predstavitvijo konkretnih ciljev in časovno opredeljenih rezultatov. Regije kot take so večinoma le statistične tvorbe, kot neki brezzobi tigri med državo in lokalnimi skupnostmi na drugi strani, taka pa je tudi vloga regionalnih razvojnih agencij, zato bi bilo v dobro vseh, da se zelo jasno opredeli vloga le-teh in kdo sploh so ključni sogovorniki v imenu države," je pričakovanja od nove vlade strnil Kar in dodal, da "regionalni razvoj pogosto brezciljno tava med različnimi službami in ministrstvi".

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
Hijena
# 07.12.2018 ob 06:56
Slovenija je zelo centralizirana država in to je rezultat. Dlje kot si od Ljubljane, slabše je. Izjemi sta Gorenjska in Primorska, ki ju rešuje turizem.
čofotalček
# 07.12.2018 ob 07:08
Slovenija je centralizirana ja ma to ni glavni vzrok.
Če nisi prave barve, nimaš dobrih vez, politične moči ali pa nisi pripravljen odstopiti kakšno "dobro plačano svetovalno pogodbo" ne boš prišel do znatnih evropkih sredstev.
Saj je to lepo povedal ex minister za kohezijo, uni od Bratuškove. Pol pa so ga zagovarjali, da nima dovolj izkušenj (očitno vsi isto počnejo samo tako, da ni dokazljivo).
pohorjezeleno
# 07.12.2018 ob 08:11
Državo so načrtno centralizirali od osamosvojitve dalje. Vse so selili v LJ. Od agencij, sedežev državnih podjetjih itd. Sedaj se pa ljubljančani jezijo, ker je toliko dnevnih migrantov v Ljubljani. Jah, to je rezultat slovenske (ljubljanske) politike. Ljubljana bi rada imela najvišji BDP, ne bi pa imela dnevnih migrantov, ki ustvarjajo ta BDP.
AM
# 07.12.2018 ob 07:38
Vse kar se dobi iz evropskih sredstev plačamo občani nazaj.

Primer: Zgradijo novo čistilno napravo ki stane recimo nekaj milijonov evrov. 85% denarja da EU, ostalo država in občina. Ti se morajo vrniti v občinsko blagajno v recimo 30 letih. Kar pomeni da mora vsako leto priti v blagajno vsaj 100.000 EUR. Plačamo jih občani z omrežnino. Ta znesek je lahko na letni ravni tudi 100 EUR na gospodinjstvo.

Ko je investicija, vsi vidijo samo ta denar. Glava pa začne peči kasneje.
zapravico
# 07.12.2018 ob 07:58
Sredstva ne pridejo v tako oddaljene kraje,se že v ljubljani nekam izgubijo.
deimos
# 07.12.2018 ob 07:54
sramota, da se to dogaja. relativno gledano so razdalje v sloveniji majhne in tudi število prebivalcev ni veliko. država pa je mislila, da je z izgradnjo dveh avtocest V-Z in S-J naredila vse. če ne bi zaspali in bi pošlihtali infrastrukturo, da bi sledila modernemu tempu, bi slovenija lahko bila veliko bolj decentralizirana, ohranili bi poseljenost podeželja itd. če v tujini ljudje rinejo v mesta, to pri nas NI POTREBNO. sodobna železniška infrastruktura bi lahko človeka iz maribora v ljubljano pripeljala v 40 minutah in odpravila gneče na AC. pa to je samo en vidik, kje so še ostali. ampak pri nas se vsak infrastrukturni projekt v štartu uniči...stroški tega debilizma pa naraščajo
Hijena
# 07.12.2018 ob 09:49
@ Springbok

Očitno ti pojem centralizirnaosti ni najbolj jasen. Ne gre se za to, kje kdo živi, ker Slovenija je zelo majhna država, tako da izseljevanje iz določenih območij ni tako izrazito, kot v večjih državah.
Centralizacija se kaže v tem, kje je največ delovnih mest, kje so najvišje plače in posledično življenjski standard, itd.
@strategos je prav povedal, da se izven trikotnika LJ-Bled-KP Slovenija bolj počasi razvija.
Springbok
# 07.12.2018 ob 09:01
Ne razumem pritoževanja nad centraliziranostjo države.
Po vseh statističnih podatjih je Slovenija najbolj policentirična država v EU. Zato je tudi "država" tako draga. Slovenija je država z največjo razpršenostjo poseljenosti v Evropi. Ideal vsakega Slovenca je imeti hišico v naravi v zelenm, daleč proč od zoprnih sosedov. Seveda pa naj bodo javni promet, šola, zdravstveni dom, priključek na avtocesto, policijska postaja, banka in trgovski center največ 1 kilometer od moje osamele hišice v zelenju. Da o plinskem, električnem in širokopasovnem omrežju do vrat ne govorimo. Pa še službo mi pripeljite do mene. Kajti sicer se s svojim dizlom odpeljem mazati zrak v Ljubljano.

Glede absorbcije kohezijskih sredstev pa: EU želi, da so projekti samovzdržni. Da se po začetni investiciji vzdržujejo sami. EU nikoli ne bo prispevala za obratovalne stroške, ker tega pravila financiranja, ki so dogovor držav članic, ne dovolijo. Zato pač so razne omrežnine.
sandi79
# 07.12.2018 ob 07:42
Razočarana sem, ko vidim, kako nekoč razvita regija (Zasavje) propada. Kljub nekdanjim rudarskim dejavnostim je infrastruktura tam slaba in to je največji vzrok, da zdaj vse propada. Da, denar je šel v Ljubljano, nazaj pa ni bilo vloženega nič. Žalostno.
murovec
# 07.12.2018 ob 07:02
Veliko preveč denarja požere filozofiranje birokracije in čreda povsem nekoristnih kvazi strokovnjakov , ki niso pogosto področji o katerih globokoumno razglabljajo videli niti na zemljevidu. Tu bi morali biti odločilni in odločujoči ljudje ki so in živijo na teh področjih in poznajo posamezne probleme in možnosti neposredno.
Slovan65
# 07.12.2018 ob 12:37
Tako imenovana "kohezijska politika" ne deluje niti na evropskem nivoju.
Razlike med zahodnim jedrom Evrope ( Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Luksemburg, Danska, Švedska...) in vzhodno Evropo ( Slovenija ( da, tudi mi spadamo sem), Poljska, baltske države, Bolgarija, Madžarska...) se povečujejo.
Jasno, ko pa je kohezijska politika namenjena ravno temu, da razlike ostanejo, da vzhod še naprej in za vedno ostane smetišče Evrope, trg za manj kakovostne izdelke in predvsem neskončni bazen poceni delovne sile.
Z drugimi besedami; nekdo mora pojesti tudi jabolka drugega kakovostnega razreda, črvive lešnike, 6 let staro zmrznjeno govedino, nekdo se mora voziti s starimi izrabljenimi dizli, ki jih zahod pakira na vzhod, nekdo mora voziti dacie narejene iz slabšega aluminija in jekla, nekdo mora bremzati z zavornimi oblogami iz cenejše zlitine saj prvovrstne zlitine ni zadosti.
Jebiga, "nekome obojci nekome opanci".
Lokita
# 07.12.2018 ob 07:42
Mah to kako se mi gremo koriščenje teh sredstev ni ničemur podobno. Razpisi na nacionalni ravni kar naprej zamujajo na koncu nekega obdobja se pa mudi porabit sredstva...da tako ne moreš delat dolgoročno uspešnih projektov je jasno, ker je vse na horuk. Tele ideje o nižanju kriterijev za kaj bolj tveganega...no to je pa druga plat medalje...ne vem če se tip zaveda o čem govori. Vsakdo, ki projekte izvaja mora imet stabilne finance, to je pogoj in dobro da je sicer ne bil noben projekt narejen temveč bi ta denar šel za pokrivanje aktualnih finančnih lukenj podjetja ali organizacije.
strategos
# 07.12.2018 ob 09:28
Pred dobrim letom sem pod drobnogled vzel pedagoška pripravništva, ki so financirana s strani kohezijskega sklada oz. z evropskimi sredstvi. Naša vlada se je pred časom obvezala, da bo večino teh sredstev namenila slabše razviti, vzhodni kohezijski regiji. Samo ugibate lahko, kam je dejansko šel ta denar. Vzhodna regija je dobila okoli 30% teh sredstev, zahodna pa 70%, večino seveda Ljubljana.

Pač živimo v izjemno centralizirani državi kjer se vse vlaga v trikot Ljubljana-Bled-Koper, ostali pa kot da ne obstajamo. Zločin in sramota.
pohorjezeleno
# 07.12.2018 ob 08:34
Ja, lokalno decentraliziranje. Tudi v MB je tako. Center je mrtev, vse se seli v okolico MB. Dejansko lahko rečemo, da sedaj Maribor sega do Hoč, ker je vmes vse zagrajeno, kjer so nekoč bile kmetijske površine.
mojenovoime
# 07.12.2018 ob 21:26
Kohezijska sredstva v Sloveniji so čist nerealno razdeljena. Nekje je pravilo, da ima NUTS 3 regija minimalno 300.000 prebivalcev. Zdaj pa poglej prebivalstvo Osrednjeslovenske al pa zasavske regije. Nerealno
strategos
# 07.12.2018 ob 11:25
Ja Lokita, saj pravim. Stvar je že tako neverjetna, da je vse skupaj banalno. Morda so v neki meri res krive šole z vzhoda, a meni se zdi, da je govora o sistemskih kršitvah kohezijske politike. Ne bi se čudil, če bi se v prihodnosti zvedelo, da denar sploh ni šel za šole, pač pa za kaj drugega :)
angryjoe
# 07.12.2018 ob 10:21
Ne moreš se it decentralizacije, če ni politične decentralizacije. Skoraj vsi centri odločanja so v Ljubljani; zato se tam koncentrira storitvena in kvartarna dejavnost... Preostanku države pa ostane industrija in kmetijstvo... Vzhodna regija ne more zadržati ljudi, ker služb za visokoizobražene, ki delajo v prej navedenih dejavnostih, na vzhodu ni.
aljo16
# 07.12.2018 ob 08:21
Za pomurje so v zadnjih letih naredili tako veliko, tudi infrastrukturo imajo v nulo zrihtano, problem je samo v glavi da se nic ne premakne in v premalo izobrazenem kadru...
Najlazje je pa jokat da ti noben nic neda in da sluzbe padejo iz neba.
Lokita
# 07.12.2018 ob 07:51
sandi79, jaz ko se vozim čez ta zasavska mesta si mislim, da smo mi nazadovali v občini Litija...folk iz Litije hodi na lepše v Zagorje. Infrastrukturo kar redno urejejo, kar jih pa baše so pa delovna mesta, ki jih primanjkuje.
Lokita
# 07.12.2018 ob 14:05
hralj no ja, če so te občine na finančnem dnu zaradi slabega vodstva potem nova finančna inekcija ne bo pomagala...je treba najprej izvolit vsaj približno sposobnega župana. Žal so zopet zmagali stari obrazi tudi v naši občini Litija, ki je ena izmed bolj zadolženih v Sloveniji in glede na to, da že leta opazujem nazadovanje in ne razvoj te moje občine...sori ne bi nam dala več denarja, ker bi naš župan še to spravil v minus in je to to...
hralj
# 07.12.2018 ob 13:41
kaj če bi tiste silne milijone, ki gredo Jankoviću na lepe oči, da si pokrije kredite preko države(!) (samo zato, ker ima podporo Foruma 21), raje dali regijam oz občinam, ki so dejansko nekje na finančnem dnu?!
strategos
# 07.12.2018 ob 12:10
@Lokita to je pa čisto res. Osebno poznam primer, ko si je moral pripravnik sam izdelati program pripravništva, kako bo dosegal cilje, i.p. Ravnatelj se je samo podpisal, čeprav bi moral kot vodja projekta za to poskrbeti sam. Balkanski odnos.
strategos
# 07.12.2018 ob 11:23
@Lokita tako je. Govorim o razpisu "Prva zaposlitev v vzgoji in izbraževanju".

1) Cerarjeva vlada se je leta 2014 pred komisijo EU obvezala, da bo VEČINO teh sredstev namenila vzhodni regiji.
2) "Sredstva niso prenosljiva med kohezijskima regijama."

Je potrebno še kaj dodati? Država krši evropsko kohezijsko politiko, sredstva so namenska in med regijama niso prenosljiva. Leta 2014 je prvi razpis namenil 49% teh sredstev vzhodni regiji. Januarja 2018 je razpis vzhodni regiji namenil 22%. Ne verjamem, da je danes 80% vseh slovenskih šol v zahodni regiji in da samo na zahodu obstaja potreba po zaposlovanju učiteljev. Verjamem pa, da država načrtno zapostavlja vzhod, ker to pesem poslušam že od leta 1991.
Lokita
# 07.12.2018 ob 11:07
@strategos
Se moram kar popravit, zamešala regiji, tako, da ja tale razpis z vidika kohezije in čemu naj bi ta služila ni logičen, ko pogledaš razmerje izobraževalnih ustanov v eni ali druig regiji prideš do tega, da so za 100 ustanov več namenili 35% vseh sredstev in to v manj razviti regiji.

Razpis v letu 2018 pa predvideva celo zgolj 22% vseh sredstev za manj razvito regijo..me prav zanima kako takšno interno delitev opravičijo upravljalcem sklada.
velenjcan
# 07.12.2018 ob 10:13
Regije, kjer imata Varda in SNS visoko podporo, so precej brezupen primer.
Pametni Ljubljančan, obrni vprašanje in se pozanimaj, zakaj imajo takile padalci ravno v teh krajih visoko podporo. Mogoče se ti bo kaj zjasnilo.
velenjcan
# 07.12.2018 ob 10:08
Osnovni problem vzhoda SLovenije je, da se LJubjana obnaša, kot da je na Trojanah že meja.
pravapot
# 07.12.2018 ob 10:02
Tretja razvojna os gre mimo Zasavja, kjer pa ni niti primernih strokovnjakov (Trbovlje, Hrastnik in delno tudi Zagorje), ki bi znali voditi novodobna podjetja. Večina prebivalcev se vozi v bolj ali manj oddaljene kraje.
Springbok
# 07.12.2018 ob 09:58
@ strategos - poznam ta primer. Pred leti (2013 ali 2014) je bil odprt razpis za izobraževanje učiteljev na področju informatike. Sredstva EU. Prijavila se je lahko vsaka šola. Vsak, ki se je prijavil, je sredstva dobil. So celo ostala neporabljena. Je pa bilo tako, da se je z vzhodne strani Trojan prijavilo le za prigišče šol. Pa še te le iz Maribora in Celja. Je pač v očeh ravnateljev na vzhodu telovadnica bolj pomembna od informatike. Venadar za to ni kriva Ljubljana.
AM
# 07.12.2018 ob 09:49
Kralj matjaž
"3. razvojna os. Leta 2008 je bilo vse pripravljeno za gradnjo, potem pa je prišla levica, pa čakamo, medtem ko si oni bašejo žepe."


Ne drži. Janša je obljubljal, da bo jo začel graditi leta 2007, pa je že on obljubo prelomil !
Mimobeznik
# 07.12.2018 ob 09:42
Regije, kjer imata Varda in SNS visoko podporo, so precej brezupen primer.
oziris.va
# 07.12.2018 ob 08:41
V bližini Murske Sobote, ob Soboškem jezeru, smo trenutno priča obsežnemu projektu vzpostavitve regijskega središča poslovne in turistične odličnosti. Gre za projekt prenosa slovenskega paviljona iz svetovne razstave EXPO Milano 2015, ki bo v Murski Soboti zaživel v čisto drugačni luči. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer

Lepo, ampak takšni projekti ti prinesejo maksimum nekaj delovnih mest. Pa še to odvisno od tega, kolikor obiskovalcev/turistov lahko privabi.
Zdejkapopi
# 07.12.2018 ob 08:30
Pohorjezeleno

Drzavo smo tako decentralizirali, da se je prebivalstvo v Ljubljani zmanjsalo, predmestje pa se siri. Vmes smo zabetonirali polovico drzave. Zivljenjski utrip pa preselili v trgovske centre.
menitosi
# 11.12.2018 ob 01:24
Sredstev za razvoj manj razvitih regij je dovolj. Problem je, ker ni dovolj možganov pri vodenju občin, da bi sredstva preusmerili v razvoj in ne brezglavo trošenje. Žal izgradnja križišč, nove razsvetljave ali ceste ne bo prepričala mladih ljudi, da ostanejo v občini.
medo357
# 08.12.2018 ob 16:16
Lep primer "uspešnega" vodenja občine, so v Trbovljah narisane črte na nekaterih cestnih odsekih za ca. 100000 € oz. več. Namesto tega, bi morali ti veljaki, med nedavno rekonstrukcijo ceste od železnice do centra, izgraditi pravo kolesarsko stezo. Ne to pri nas ne gre, ti raje sadijo drevesa v lonce, kot bi prostor namenili prepotrebnim parkiriščem ali kolesarski stezi in zmagajo z plebiscitarno večino. Potem je vse jasno zakaj nekdaj najuspešnejše mesto izumira in se vsaj polovica zaposlenih iz Trbovelj vozi na delo drugam.
Lokita
# 08.12.2018 ob 10:02
RJSlo ja nadzora ni že na EU ravni...mislim, kako je sprejemljivo, da se sredstva za razvoj manj razvitih regij na nacionalni ravni razdelijo ravno nasprotno kot bi se naj...a ni strateški dolgoročni cilj tega programa zmanjšanje razlik kar se razvitosti regij tiče? In kako bomo to storili, če se bistveno več ampak bistveno več vlaga v razvitejšo regijo...zgleda jim je to pri Evropski komisiji vse jasno, da te zadeve požegnajo...delaš kontra in učitnek je ravno pravi..vse jasno...mogoče pa tudi njim kaj ne dela ampak to ni excel.
book
# 07.12.2018 ob 21:39
Ko bo Magna Steyr začela zaposlovat bo bolje.

Sicer so pa za lokalni razvoj namenjena sredstva preko lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki so si spisale svoje strategije lokalnega razvoja (SLR). V vsaki regiji so, vsaka občina je vključena. Vsakdo lahko kandidira za sredstva in naredi kaj pametnega v svojem domačem okolju.
RJSlo
# 07.12.2018 ob 18:12
No ja. DPD* bi se lahko potrudil in pobrskal ter napisal podatek o vračilu teh sredstev zaradi nenamenske porabe. To je "velika in huda bolezen" v Sloveniji. Nadzor nad porabo sredstev?
gospod iskreni
# 07.12.2018 ob 12:48
Da se razlike povečujejo ni kriva kohezijska politika
Lokita
# 07.12.2018 ob 11:42
@strategos, politika kot običajno pri nas...brez vsake logike..kot pa poznam delovanje SVRKA obrnejo vsak papir, tako, da so morali te finance že ustrezno prikazat, če ne, ne bi dobili niti evra. Bolj je pereč podatek, koliko sredstev sploh uspemo počrpati.

Kolikor imam sodelovanja z različnimi organizacijami v sklopu javnega servisa, se mi pa zdi, da niso še dojeli tega kako projekte in ta sredstva s pridom izkoristit. Do neke mere se tega tudi otepajo, saj to predstavlja dodatno delo. Pač tako šole kot občine bi morale imet projektno skupino, ki se briga za razpise in izvaja projekte. Nekateri so to že dojeli in jim gre kar OK, medtem ko drugi pač imajo idejo da karkoli se projektnega dogaja pač obesijo nekomu, ki je zadnji prišel pa to...tako pa dobrih rezultatov ne more bit.
špukec
# 07.12.2018 ob 11:41
Culico na ramo, pa v lublano ...
od lepote naših mest, se neda jest ...
kralj matjaž
# 07.12.2018 ob 11:12
AM
Če te prav razumem je Janša kriv, da levica v 10tih letih ni naredila nič?

Ok. Upam da razumeš dilemo.
Lokita
# 07.12.2018 ob 10:41
@strategos
a o tem razpisu govorite?
http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_i
n_razpisi/okroznice/arhiv_okroznic/okroz
nice_razpisi_in_javna_narocila/javni_raz
pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single
%5D=1477

Kak je bil izkupiček ne vem, nisem šla raziskovat je bilo za manj razvito regijo predvidenih več delovnih mest, kar je logično....
Iz razpisa:
"Način delitve sredstev po regijah: 35 % za vzhodno kohezijsko regijo in 65 % za zahodno kohezijsko regijo od okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za javni razpis. Sredstva niso prenosljiva med kohezijskima regijama."
Če tega v regiji niso znali izkoristit, potem imajo pa neustrezen kader na šolah, ki ni v stanju ene take prijave izvest in zadeve speljat kot program predvideva.

Ja žalostno, da je temu tako ampak razpis je bil povsem korekten...
SF0100
# 07.12.2018 ob 10:14
Ne. Ker so ljudje pokvarjeni. Ker nas je Jugoslavija in socializem naučila, da je večji frajer tisti, ki boljše goljufa državo!

Zato so ljudje prijavljeni, da živijo ločeno, pa ne, s.p.-jevci goljufajo pri zaslužkih, se vozijo z mercedesi, njihovi otroci pa imajo subvencionirano prehrano, itd. itd.

Torej tudi danes, ko imamo Vzhodno kohezijsko regijo, podjetniki z 2 zaposlenima odpirajo pisarne v Postojni, Pomurju, in se prijavljajo, ubistvu pa delajo iz LJ.
ksmith
# 07.12.2018 ob 10:09
@Mimobeznik: mogoce pa je zaradi brezupa ljudi, podpora vardi in SNS tako visoka?
gospod iskreni
# 07.12.2018 ob 09:57
Problemi so po mojem mnenju sledeči:
- razdrobljena lokalna samouprava, posledično ogromno občin ki vsaka skrbi za svoj konec
- premalo strokovnjakov, vsaka občina bi morala imeti svoje strokovnjake za črpanje sredstev, preprosto jih nimajo, občine tudi niso finančno dovolj močne za sofinanciranje
- odsotnost države, tukaj bi morala posegati država, saj se občine v tipični egoistični maniri ne povezujejo

Kohezijska sredstva so perfektna za tako državo kot smo mi, vendar smo preprosto neumni. In ne ne morejo biti kohezijska sredstva uspešna, uspešne so lahko samo občine. Kohezijska sredstva so tam neporabljena
kralj matjaž
# 07.12.2018 ob 09:01
Hoćete razvoj uredite infrastrukturo.
3. razvojna os. Leta 2008 je bilo vse pripravljeno za gradnjo, potem pa je prišla levica, pa čakamo, medtem ko si oni bašejo žepe.
alah
# 07.12.2018 ob 08:56
No, takoj za omenjenima regijama je Primorsko-notranjska regija, kjer je glavni postranski zaslužek prevoz.org do Ljubljane in Kopra...
RJSlo
# 07.12.2018 ob 07:31
No ja. 1 milijarda Evrov. Kaj lahko s tem narediš? V Sloveniji ne veliko. Pa še EU kontrola je zadaj. Tako da hvala, ampak čimmanj. :)))
Kazalo