Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojan Nikolić je večji del izgube skupine pripisal prav izgubi Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki sicer posluje skladno z načrtom.

Sorodna novica Teš lani čisto izgubo povečal na debelih 58 milijonov evrov

Nikolić je ob robu konference o prihodnosti energetike v Šaleški dolini še ocenil, da kljub večji čisti izgubi Teša, ki je na letni ravni narasla z 32,6 milijona evrov na 47,2 milijona evrov, HSE obvladuje to izgubo, saj je v okviru načrtov. Večjo izgubo Teša je pripisal predvsem slabitvam.

Izguba iz poslovanja Teša je lani znašala 33 milijonov evrov (leto prej 5,8 milijona evrov, v letu 2016 pa 14,7 milijona evrov), dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa se je s predlanskih 30,3 milijona evrov lani znižal na 22,2 milijona evrov, kar je malenkost nad tistim v letu 2016.

Teš začasno vodi Mitja Tašler, ki je bil na to mesto imenovan do konca avgusta. Ob tem je Nikolić napovedal, da bo v upravo HSE-ja do konca meseca imenovan tretji član uprave, ki se bo ukvarjal z maloprodajo in bo od generalnega direktorja prevzel tudi nekatere dnevne aktivnosti.

Kaj bo s hidroelektrarnami
Prvi mož HSE-ja se je ob tej priložnosti dotaknil tudi nekaterih aktualnih vprašanj. Spomnil je, da še vedno ni urejena koncesija za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ki jo usklajujejo že dve leti in pol, končnega dogovora pa še ni.

Čeprav je vlada nedavno ustavila gradnjo hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri, nameravajo v HSE-ju po njegovih besedah okoljevarstvenikom dokazati, da je tudi z gradnjo hidroelektrarn mogoče ohraniti Murine habitate.

V primeru odvzema koncesije Dravskim elektrarnam Maribor bo vračilo več milijonov evrov, ki so jih že vložili v pripravo dokumentacije, neizpodbitno. "Zdaj, ko je samo ustavljen državni prostorski načrt, je treba narediti analizo, kateri stroški so nastali, in se bodo potem odločili o nadaljnjih korakih," je dodal.

Teš bo sežigal odpadke

Teš bo predvidoma konec leta 2020 zaradi rasti cen premoga začel sosežigati odpadke. Do takrat bo vodstvo dobro preučilo vhodne parametre oz. ocenilo vpliv vhodne surovine na okolje, je v izjavi za medije po energetski konferenci v Velenju napovedal začasni direktor Teša Tašler.

Nikolić je ob tem dejal, da so prve analize sosežiga vzpodbudne, pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja pa je treba narediti še študijo presoje okoljskih vplivov. Ocenil je, da bo to gorivo iz smeti ob zviševanju cen premoga zagotovilo ekonomično poslovanje Teša, ki ima odlično infrastrukturo na eni strani, na drugi strani pa premog v Evropi izgublja mesto energenta.

Po Nikolićevem mnenju bi bil uvožen premog najslabša možnost za Teš, plinske elektrarne pa niso prava rešitev, ker so dražje od premoga. Evropa postaja odvisna od energenta, ki ga nima, a to je plin, je dejal.

Dodal je še, da je po trenutnih načrtih ustavitev petega bloka predvidena med letoma 2027 in 2030, šesti blok pa naj bi ustavili leta 2054, ko bo prenehal obratovati Premogovnik Velenje.
Po besedah generalnega direktorja Premogovnika Velenje Ludvika Goloba aktivno sodelujejo pri pripravi posebnega zakona o zapiranju rudnika, ki določa strategijo delovanja premogovnika do zapiranja in za obdobje zapiranja, ki poteka daljši čas, ter določa višino in način zagotavljanja sredstev za izvajanje programa zapiranja, vključujoč nadomestilo za degradacijo prostora in omejeno rabo prostora do končnega zaprtja ter sredstva za razvojno prestrukturiranje celotne Šaleške doline.

Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje mora poleg zaprtja omogočiti tudi pravično tranzicijo v brezogljično družbo, je dejal Golob.

Zaloge premoga, ki so predvidene za odkopavanje, so po elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin konec lanskega leta znašale 109,35 milijona ton. Trenutno imajo v Premogovniku Velenje na razpolago še vedno več kot 107 milijonov ton premoga in bodo odkopne zaloge skladno z dolgoročnimi načrti obratovanja Teša 6 predvidoma odkopavali do leta 2054.

Ministrstvo za infrastrukturo je, tako Golob, oblikovalo medresorsko delovno skupino, v kateri sodeluje tudi Premogovnik Velenje, za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij, ki bo koordinirala in usklajevala aktivnosti v zvezi s pripravo podlag za sprejetje regionalne strategije prestrukturiranja premogovnih regij in za sprejetje nacionalne strategije izhoda iz premoga po načelu pravične tranzicije.

O načrtu dolgoročne zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo je spregovoril direktor Elesa Aleksander Mervar. Pojasnil je, da s potrditvijo pariškega sporazuma dobiva globalna strategija za zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov prvič konkretne in zavezujoče okvire.
EU ima pri teh globalnih strategijah vodilno vlogo in ambiciozne cilje, ki se jim bo morala podrediti tudi Slovenija. Po besedah Mervarja bi praviloma morala Slovenija še letos dobiti nacionalni energetsko-podnebni načrt do leta 2030, energetski koncept Slovenije do leta 2050 in strategijo toplogrednih plinov do leta 2050.

Dejal je tudi, da je Slovenija po nizkoogljični proizvodnji električne energije v samem vrhu držav EU, zato hitenje ni priporočljivo. Meni tudi, da Teš lahko obratuje, dokler je na voljo velenjski lignit s kakovostjo in količino, ki bo zagotavljala nižje variabilne stroške, kot znaša grosistična prodajna cena. Strošek emisijskih kuponov se mora obravnavati kot finančno nevtralni posel države.