Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije izpostavlja gradnjo kolesarskega križa, ki naj bi Slovenijo pozicioniral kot destinacijo športnega turizma. Foto: Saša Grmek
Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije izpostavlja gradnjo kolesarskega križa, ki naj bi Slovenijo pozicioniral kot destinacijo športnega turizma. Foto: Saša Grmek
Turizem
Ob formalnih pogovorih tudi malo bolj sproščeno. Foto: Marjana Grčman

Tema pogovora je bilo čezmejno sodelovanje obeh držav na področju turizma. Delegaciji držav sta izmenjali informacije o smernicah razvoja turizma, statistične podatke o pretoku turistov in možnosti tesnejšega sodelovanja v prihodnje.

Hrvaška in Slovenija sta že tradicionalno zelo povezani gospodarski partnerici, kar se kaže v rastočem obsegu blagovne menjave, povečanih investicijah in storitvah, predvsem pa na področju turizma. Tu je Hrvaška eden naših najpomembnejših emitivnih trgov. Samo lani so bili Hrvatje pri nas po številu prihodov turistov na 4. mestu, takoj za Italijani, Nemci in Avstrijci, po ustvarjenih turističnih prenočitvah pa se uvrščajo na 6. mesto. Največji obisk hrvaških gostov pri nas opažajo v zimski polovici leta, pri čemer prednjačijo smučišča, naravna zdravilišča in turistične kmetije, v poletni in jesenski sezoni pa so priljubljene gorske destinacije in planinarjenje.
Kar se tiče Slovencev, je Hrvaška že leta priljubljena destinacija in ena najboljših možnosti za ekonomičen dopust. Slovenski turisti so po številu prihodov in prenočitev na 2. mestu, takoj za Nemci. Lani je bilo na Hrvaškem več kot 1,2 milijona obiskovalcev iz Slovenije, ki so ustvarili dobrih 7,6 milijona prenočitev. Pri tem hrvaška turistična skupnost poudarja, da so slovenski turisti zelo zahtevni gostje, ki pomembno vplivajo na kakovost hrvaškega turizma. Slovenci namreč bolj kot drugi gostje iščejo pravo vrednost za svoj denar.
V Grožnjanu je minister Dragonja med drugim hrvaško turistično gospodarstvo opozoril, da Slovenci velikokrat pogrešamo slovenski jezik tako v promocijskih gradivih, cenikih kot tudi drugih komunikacijskih sredstvih, saj predvsem mlajše generacije ne razumejo hrvaškega jezika ter se sporazumevajo v angleškem in nemškem jeziku. Kot enega prihodnjih načrtov za razvoja slovenskega turizma je izpostavil gradnjo primerne infrastrukture za kolesarski križ, ki naj bi bil po etapah vzpostavljen v prihodnjih 10 letih in naj bi veliko pripomogel k pozicioniranju Slovenije kot destinacije športnega turizma.
Do zdaj sta Slovenija in Hrvaška skupno izpeljali 16 čezmejnih projektov v vrednosti 12 milijonov evrov. Eden najodmevnejših je bil, poleg oživljanja istrskih mestnih jeder, kolesarska pot po Parenzani - 123 kilometrov dolgi ozkotirni železniški progi, ki povezuje 33 istrskih krajev od Trsta do Poreča, poteka pa po ozemljih treh držav, Italije (13 km), Slovenije (32 km) in Hrvaške (78 km).
Sodelovanje Slovenije in Hrvaške na področju turizma se kaže tudi v skupnih dejavnostih promocije turizma na trgih Indije, Japonske, Izraela, Kitajske, Brazilije in Južne Koreje, kjer se državi predstavljata pod skupnim sloganom “Experience Croatia, Feel Slovenia”. Do konca letošnjega leta so v načrtu še skupne predstavitve septembra v Tajvanu in na Japonskem. V prihodnje pa si želijo okrepiti sodelovanje tudi v Braziliji.

V Grožnjanu so bile izpostavljene tudi večje možnosti vzajemnega investiranja v turizem, sovlaganja, možnosti oblikovanja skupnih turističnih produktov ter sodelovanje izobraževalnih institucij na področju gostinstva in turizma.
Ob koncu je slovenska stran pred zimsko turistično sezono napovedala organizacijo delovnega srečanja ministrov in pristojnih za turizem na Strateškem forumu Bled, v okviru katerega bo letos prvič potekal tudi panel na temo turizma.

Marjana Grčman