Končna potrošnja se je povišala za 1,2 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 1,5 odstotka. Foto: Reuters
Končna potrošnja se je povišala za 1,2 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 1,5 odstotka. Foto: Reuters

Najbolj se je povečal izvoz storitev, in sicer za 7,4 odstotka, izvoz blaga pa se je povečal za 4,9 odstotka. Rast uvoza pa je bila 3,2-odstotna, zato se je zvišal saldo menjave s tujino in po oceni statističnega urada prispeval 1,9-odstotne točke h gospodarski rasti.

Skupna domača potrošnja se je povišala za 0,6 odstotka, končna potrošnja pa za 1,2 odstotka. Končna potrošnja gospodinjstev se je zvišala za 0,6 odstotka. Najbolj so se povečali izdatki za trajne dobrine, med njimi so najbolj izstopali izdatki za nakupe osebnih vozil in motornih koles. Za 2,7 odstotka se je povišala tudi potrošnja države.

Za 1,5 odstotka so se znižale bruto investicije. Pri tem so se bruto investicije v osnovna sredstva zmanjšale za 8,2 odstotka, padec pa so blažile investicije v stroje in strojno opremo, ki so se zvišale za 9,3 odstotka. Povišale so se tudi investicije v spremembe zalog, in sicer za 1,3 odstotka.

Največ so k rasti dodane vrednosti prispevale rasti v predelovalni dejavnosti, trgovini, gostinstvu in trgovanju z nepremičninami. Izrazito pa se je znižala dodana vrednost v gradbeništvu, in sicer za 18,3 odstotka.

Maja se je nadaljevala deflacija
Maja se je nadaljevala deflacija, ki je bila na letni ravni 0,4-odstotna. Blago se je v enem letu pocenilo za 1,4 odstotka, storitve pa so se podražili za 1,9 odstotka. Na mesečni ravni je Slovenija zaznala 0,9-odstotno povišanje cen, kar je posledica dražjega sadja, oblačil in naftnih derivatov.

Najbolj so cene zbili cenejši naftni derivati, ki so k skupni letni deflaciji prispevali 0,9 odstotne točke. Tekoča goriva so bila cenejša za 20,8 odstotka. Na letni ravni pa so cene potiskale navzgor dražje storitve s področja komunikacije, dražja obutev, elektrika ter gostinske in nastanitvene storitve.

Deflacija tudi v evrskem območju
Na ravni območja evra je maj prinesel 0,1-odstotno deflacijo. Ta je bila šibkejša kot v aprilu, k čemur so po prvih ocenah najbolj prispevale višje cene storitev, hrane, alkohola in tobaka. Za deflacijo pa so najbolj odgovorne cene energije, ki so se znižale za 8,1 odstotka.

Evropska centralna banka si sicer prizadeva za inflacijo nekoliko pod dvema odstotkoma. Deflacija lahko negativno vpliva na gospodarsko aktivnost, saj potrošnike spodbuja k odlašanju nakupov, podjetja pa k odlašanju investicij.

GZS si želi več naložb države
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ob objavi podatkov opozorila, da je bila četrtletna rast najšibkejša v zadnjih dveh letih. To pripisujejo velikemu padcu naložb, največjemu v zadnjih treh letih, delno pa tudi zadržani porabi gospodinjstev.

Naložbe v stroje in opremo so ohranile zdravo rast, kar potrjuje živahno investicijsko dejavnost v zasebnem sektorju, so sporočili iz GZS-ja. Izvoz blaga po drugi strani izkazuje nekoliko bolj umirjeno dinamiko, kar je posledica zapoznelega učinka manjšega izvoza velikih evropskih gospodarstev na trge v razvoju, medtem ko je krepka rast izvoza storitev povezana s krepitvijo turističnega obiska ter dobrih rezultatov logistične verige, so ocenili.

Za prihodnja četrtletja pričakujejo, da se bo rast izvoza blaga zmanjšala, manj ugodna pa bo tudi menjava zaradi dražjih surovin. Turizem bo po njihovem mnenju ohranil dobro dinamiko, predvsem zaradi dojemanja Slovenije kot varne države in tudi zaradi vrnitve domačih gostov.

"Rast porabe gospodinjstev je bila najnižja v zadnjem letu, kar je nekoliko presenetljivo, saj se je masa plač v zasebnem in javnem sektorju povečala, prav tako se povečuje število zaposlenih in zmanjšuje brezposelnost. To vsekakor tudi pomeni, da politika višjih plač v javnem sektorju ne deluje," so prepričani.

Hkrati so mnenja, da bi morala država nekoliko več vlagati ter davčno razbremeniti ljudi, namesto dvigati plače v javnem sektorju.