Po mnenju nekaterih analitikov je danes zgodovinski oziroma prelomni dan. Začetek trgovanja z nafto v kitajskih juanih namreč primerjajo z ukinitvijo zamenljivosti ameriškega dolarja za zlato, ki jo je 1971 leta izvedel takratni ameriški predsednik Richard Nixon.

Od danes cene nafte ne bodo določene več samo v ameriških dolarjih, ampak tudi v kitajskih juanih. Glede na to, da je Kitajska daleč največja svetovna uvoznica nafte, bo imelo omenjeno dejstvo brez dvoma velik dolgoročni vpliv tako na svetovno gospodarstvo kot na finančni položaj ZDA. Na petrodolarjih namreč temelji ameriška finančna moč, saj lahko v Washingtonu tiskajo dolarje v praktično neomejenih količinah in s tem umetno vzdržujejo svoj življenjski standard, finančno pa tudi vojaško moč.

Ker kitajske monetarne oblasti zagotavljajo, da bodo proizvajalke nafte juane, ki jih bodo iztržile s prodajo nafte, lahko unovčile za zlato, bo zanimanje za prodajo nafte v Šanghaju verjetno veliko. Posledica tega bo po eni strani dolgoročno upadanje vrednosti dolarja, po drugi strani pa potencialno tudi velik dolgoročni skok cen zlata.

Ena od neznank je, s kolikšnimi zlatimi rezervami razpolaga kitajska centralna banka, ker teh podatkov na Kitajskem ne objavljajo. Očitno so kitajske rezerve zlata dovolj velike, da so se oblasti spustile v to akcijo, ki pomeni za ZDA dolgoročno še večji izziv kot napovedana trgovinska vojna s Kitajsko. Današnji začetek trgovanja z nafto v juanih pomeni namreč začetek konca dominacije dolarja kot rezervne svetovne valute.