Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V Energetiki Ljubljana so pojasnili, da se je v sistemu daljinskega ogrevanja, ki ga regulira agencija za energijo, fiksni del cene toplote z avgustom zvišal za tri odstotke. Variabilni del, ki se usklajuje sproti, glede dejanske spremembe cen oz. stroškov goriva, pa se je s septembrom zvišal za 17,6 odstotka. Medtem se je podražila dobava zemeljskega plina, saj se je z avgustom cena plina po rednem ceniku zvišala za 11 odstotkov.

"Višje cene energentov in emisijskih kuponov, katerim priča smo že vse letošnje leto, vplivajo tudi na višje stroške proizvodnje toplote. Če bodo stroški goriva v prihodnjih mesecih nižji, bo sledila uskladitev variabilnega dela cene navzdol," so pojasnili.

Sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov, od tega 59.000 gospodinjskih in 5700 poslovnih uporabnikov, na distribucijskem omrežju zemeljskega plina, ki ga upravljajo in je prav tako reguliran, pa je priključenih okoli 64.000 uporabnikov, od tega 61.000 gospodinjskih in 3000 poslovnih uporabnikov.

V Energetiki Ljubljani dobavo zemeljskega plina zagotavljajo približno 44.000 odjemalcem, za katere se je avgusta cena zvišala. "Nabavna cena zemeljskega plina se je v zadnjem obdobju zvišala za več kot 100 odstotkov, obenem pa smo že dalj časa priča tudi vedno višjim cenam emisijskih kuponov," so pojasnili razlog podražitve. Ob tem so dodali, da je trenutna cena enaka ceni, kot je veljala pred zadnjim znižanjem v času epidemije covida-19.

Višje cene tudi v Mariboru

Zaradi spremembe parametrov vhodnih elementov strukture cene so v Energetiki Maribor s septembrom zvišali prodajno ceno variabilnega dela toplote gospodinjskega odjema z 78,2 na skoraj 82 evrov za MWh, kar je skoraj petodstotni dvig. Kot napovedujejo, bodo cene tudi v prihodnje odvisne od gibanja cen vhodnih energentov.

Energetika Maribor, ki trenutno ogreva 13.225 gospodinjstev in približno 370 drugih odjemalcev, ob tem napoveduje, da je mogoče pričakovati dvig cen ogrevanja v sistemu daljinskega ogrevanja. Komercialist v Energetiki Maribor Rok Sebo je pojasnil, da cene zemeljskega plina, ki je še vedno njihov glavni proizvodni vir toplotne energije, na trgu v zadnjih mesecih nekontrolirano rastejo, oktobra in novembra pa je po njegovem mnenju pričakovati dodaten dvig cene omenjenega energenta.

V kranjskem Domplanu so poudarili, da je bila cena zemeljskega plina v lanski ogrevalni sezoni na zgodovinsko nizki ravni, zato so bili tudi stroški ogrevanja med najnižjimi v zadnjih letih. Letos se je cena zemeljskega plina na borzah močno dvignila, kar ima vpliv tudi na spremembo stroškov ogrevanja.

"Stroški ogrevanja so se zaradi dviga cene zemeljskega plina v povprečju zvišali za 20 odstotkov, kljub temu pa letošnji stroški ogrevanja bistveno ne odstopajo preteklih sezon," je povedal projektni vodja za področje marketinga v Domplanu Matjaž Frelih in dodal, da sprememb stroškov ogrevanja zaradi že zakupljenih količin zemeljskega plina ne načrtujejo pred 1. julijem 2022.

Cene se bodo zvišale tudi na Ptuju, kjer Javne službe Ptuj trenutno daljinsko ogrevanje omogočajo 2126 gospodinjstvom in 21 poslovnim odjemalcem, potem ko se je letos na vročevod priključil nov stanovanjski blok z 48 gospodinjstvi. Glede na precejšnje povišanje cene zemeljskega plina, ki je njihov edini energent za proizvodnjo toplote, je pričakovati tudi dvig cen ogrevanja. Ker točnih podatkov trenutno še nimajo, ne želijo napovedovati, kolikšen dvig je mogoče pričakovati.

V Murski Soboti se cena ogrevanja ne bo bistveno spremenila

V Murski Soboti se cena ogrevanja v sistemu daljinskega ogrevanja po pojasnilih direktorja Komunale Murska Sobota Tomislava Zrinskega letos in prihodnje leto ne bo bistveno spremenila. Pravočasno so namreč sklenili pogodbe za dobavo zemeljskega plina in zakupili potrebne količine. Do konca leta 2021 bo cena variabilnega dela cene ogrevanja 52,33 evra za MWh z DDV-jem, za povprečno stanovanje v velikosti 50 kvadratnih metrov bo tako letni strošek ogrevanja 400 evrov, je povedal za STA.

V Slovenj Gradcu, kjer Komunala v zadnjem obdobju obnavlja sistem daljinskega ogrevanja, za zdaj še ni znano, ali se bodo cene ogrevanja spremenile. So pa ob tem na Komunali pojasnili, da bi bila, če se cene energentov in emisijskih kuponov na letni ravni ne bi spremenile, cena ogrevanja iz nove kotlarne na lesno biomaso, ki jo bodo začeli uporabljati kmalu, nižja.

Z daljinskim ogrevanjem se na območju slovenjgraške občine ogreva 55 individualnih odjemalcev, 63 večstanovanjskih objektov in 69 drugih odjemalcev, kot so vrtci, šole, telovadnice, javne ustanove, obrt in gospodarstvo.

V Celju, Velenju in Novi Gorici podražitve niso predvidene

V Celju bo cena daljinskega ogrevanja, predvsem zaradi Toplarne Celje, ki uspešno in cenovno učinkovito proizvaja toploto iz odpadkov od leta 2011, glede na parametre za izračun cene predvidoma ostala nespremenjena, so povedali v Energetiki Celje. Ta bo tudi za odjemalce zemeljskega plina, ki se je sicer v zadnjem obdobju močno podražil, obdržala ceno nespremenjeno.

Akcijsko ceno so letos celo znižali in je po njihovih pojasnilih trenutno med najnižjimi v Sloveniji. Trenutna cena ogrevanja v sistemu daljinskega omrežja je 43,89841 evra za MWh brez DDV-ja oz. 53,55606 evra za MWh z DDV-jem za variabilni del na mesec. Z rednim ogrevanjem toplovodnega omrežja bodo po pričakovanjih začeli na začetku oktobra.

V Velenju medtem podražitve toplotne energije ne načrtujejo, saj je Termoelektrarna Šoštanj poleti zaradi podražitve emisijskih kuponov ceno toplotne energije že zvišala za 36,8 odstotka. Cena se je za odjemalce v sistemu daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini ob že predvideni in upoštevani subvenciji lokalnih skupnosti za gospodinjstva zvišala od 30 do 35 odstotkov.

Tudi v Novi Gorici, kjer se bo kurilna sezona predvidoma začela sredi oktobra, se cene dobavljene toplote, kot so zagotovili v javnem podjetju Komunalna energetika Nova Gorica, v letošnjem koledarskem letu ne bodo zvišale.

Dražje ogrevanje pa bo po pričakovanjih za tiste z individualnimi kurišči, saj se cene energentov, tako plina kot lahkega kurilnega olja, na trgu zvišujejo, kar ima vpliv tudi na prodajne cene.