Minister Lahovnik je na novinarski konferenci po deveturni seji vlade pojasnil, da ima vlada več pomislekov nad ponudbo. Eden od teh pomislekov je tudi, da bi bil vložek države v primerjavi z vložkom zasebnega investitorja nesorazmeren.

Država 37 milijonov, Sod, 10, Pečečnik pa 10
Lahovnik je namreč pojasnil, da bi po Pečečnikovi konstrukciji morala država zagotoviti okoli 37 milijonov evrov. In sicer naj bi najprej Sod v novoustanovljeno Muro Outlet vložil 10 milijonov evrov, Pečečnik pa bi zagotovil poslovne prostore, katerih vrednost naj bi bila okoli 10 milijonov evrov.

V naslednji fazi bi se ustanovila nova Mura, kamor bi Pečečnik vložil 10 milijonov evrov, ki bi jih dobil, ko bi Sod (ali Posebna družba za podjetniško svetovanje) odkupil delež v Muri Outlet za 10 milijonov evrov.

Nova Mura bi nato odkupila del nepremičnin, zalog in opreme od stare Mure. Mura Outlet bi bila v celoti v državni lasti in bi od nove Mure v 20-letni najem vzela nepremičnine, pri čemer bi najemnino plačala vnaprej. Pečečnikov predlog predvideva tudi, da država zagotovi za 12 milijonov evrov poroštev, poleg tega pa bi za nove zaposlitve - predlog predvideva od 1200 do 1400 delovnih mest - morala zagotoviti okoli 4,5 milijona evrov.

Lahovnik: Po predlogu bi lahko šlo tudi za nedovoljeno državno pomoč
Vlada ima poleg nesorazmernosti vložka države in vlagatelja še dva pomisleka, in sicer bi morala v primeru dajanja omenjenega poroštva priglasiti tovrstno pomoč, sicer bi lahko šlo za nedovoljeno državno pomoč oz. kršenje pravil enotnega evropskega trga.

Poleg tega bi z izpolnitvijo zahteve (po Pečečnikovem predlogu), da bi morala država jamčiti novi Muri, da se v njej opravijo vsa šivanja uniform in podobnega, neposredno kršili zakona o javnih naročilih in o preprečevanju omejevanja konkurence.

V petek o predlogu še Sod
Pečečnikov predlog bodo v petek obravnavali organi Soda. "Glede na to, da je Sod že sodeloval, in glede na prve odzive na predlog si težko predstavljam, da bi lahko tako zagotovili 20 milijonov evrov svežega kapitala in še potencialno 12 milijonov evrov poroštev, pri čemer bi morali najprej kupiti nepremičnine," je dejal Lahovnik.

Minister je ob vsem tem še povedal, da jim je Murin prokurist poslal dopis, da nujno potrebuje 9,5 milijona evrov likvidnostnih sredstev, sicer da med drugim ne bo mogoče izplačati julijskih plač. To po ministrovih besedah kaže na to, da se stanje v družbi slabša iz tedna v teden (saj da je bilo še pred kratkim dovolj pet milijonov evrov). "Skladno s tem bi morala uprava in nadzorni svet ukrepati v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, da se zaščitijo upniki, predvsem pa zaposleni," je dejal Lahovnik.

Možnosti za prisilno poravnavo je malo
Dodal je, da je treba poskrbeti, da se ne bo ponovila zgodba iz nekaterih podjetij, ko denarja za plače ni bilo, delavci pa se niso mogli prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Če ni denarja za plače, če lastniki niso pripravljeni dodatno vlagati, novi potencialni vlagatelji pa tudi ne v obstoječo Muro, bo po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju slej ko prej prišlo do insolventnega stanja, pravi minister. Po njegovem mora uprava sedaj realno ovrednotiti stanje in ravnati odgovorno.

Ponovil je, da je po njegovem možnosti za prisilno poravnavo malo. Glede na delež upnikov, ki imajo terjatev zavarovano z nepremičninami in imajo status ločitvenih upnikov, je možnost, da bi sodišče ali revizor ugotovil, da prisilna poravnava smiselna, zelo majhna.