V ponedeljek bo namreč z vpisom v register formalno zaživela združena Abanka, njena lastnica država pa jo bo morala prodati do konca junija 2019. Sedež banke bo v Ljubljani, Banka Celje pa bo z dnem pripojitve prenehala poslovati kot samostojna pravna oseba. Vse obveznosti in pravice bodo prenesene, komitentom pa ni treba ob tem storiti ničesar, saj bo poslovanje obeh bank in nato združene banke potekalo nemoteno.

Nova banka bo usmerjena predvsem v poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji. "Abanka bo zagotavljala dolgoročno donosnost kapitala in s tem postala zanimiva za prihodnje investitorje," je napovedal predsednik uprave Abanke Vipa in predsednik uprave nove združene Abanke Jože Lenič in dodal, da se bo združena banka sicer imenovala Abanka, bo pa na področju savinjske regije uporabljala tudi blagovno znamko Banke Celje.

Leniču se bo v upravi poleg sedanjega člana Aleksandra Vozla po pridobitvi licence za vodenje banke pridružil še Matej Golob Matzele.

"Proces združevanja Abanke in Banke Celje je ključen korak v smeri konsolidacije bančnega sistema s končnim ciljem potrditi in omogočiti vzdržno in stabilno rast slovenskega bančnega sistema," je združitev komentiral guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec. Spremembe na slovenskem bančnem trgu so zaradi vse hujše konkurence nujne, dodaja.

Odpuščanja in zapiranje poslovalnic?
Prav v savinjski regiji se bodo tri poslovalnice obeh bank prekrile, a so v bankah z načrti glede zapiranja in odpuščanj za zdaj skopi. V obeh bankah je trenutno okoli 1300 zaposlenih. Mediji so spomladi ugibali, da bi brez dela lahko ostalo 300 zaposlenih ter da naj bi se zaprlo 10 poslovalnic. "Jasno je, da tak proces potegne za sabo tudi zniževanje števila zaposlenih, vendar so podrobni načrti in merila še v pripravi," je za Radio Slovenija dejal predsednik uprave Banke Celje Davorin Leskovar.

Abanka Vipa je v prvem letošnjem polletju ustvarila 6,4 milijona evrov čistega dobička, Banka Celje pa 3,1 milijona. Bilančna vsota Abanke je konec junija znašala 2,5 milijarde evrov, tržni delež je bil približno 6,7-odstoten. Bilančna vsota Banke Celje je v istem obdobju znašala 1,46 milijarde evrov, tržni delež pa je bil okoli štiriodstoten.

Sledi privatizacija
Združena banka je zavezana privatizaciji, saj sta bili obe banki v sanaciji sistema konec leta 2013 in v letu 2014 deležni državne pomoči. Abanka bi se morala po prvotnih načrtih prestrukturirati do konca leta 2018, ker pa je vmes država prevzela lastništvo še nad Banko Celje, se je zavezala, da ju bo združila in prodala do konca polletja 2019. Obljuba je bila pogoj za soglasje Evropske komisije za državno pomoč.

Država je v sanaciji bančnega sistema Abanko dokapitalizirala v vrednosti 591 milijonov, Banko Celje pa v vrednosti 190 milijonov evrov. Prva je na slabo banko prenesla za 1,1 milijarde evrov bruto slabih terjatev, ter v zameno prejela 423,8 milijona evrov obveznic z državnim jamstvom. Celjska Banka pa je prenesla 398,5 milijona evrov in zanje prejela 125,3 milijona v obveznicah z državnim jamstvom.

Spomnimo, da je proces združitve stekel letos, saj sta upravi maja podpisali pogodbo za pripojitev Banke Celje k Abanki, nato pa sta takšno odločitev potrdili še skupščini obeh bank. Junija je nato Agencija za varstvo konkurence z odločbo, da je koncentracija bank skladna s pravili konkurence, prižgala zeleno luč. Sredi septembra je to storila še Banka Slovenije (BS), popolno integracijo sistemov pa bodo izvedli do konca leta 2016.