Lohnko Inženiring je blagovno znamko kupil leta 2008, prvo Toprovo prodajalno pa so odprli leta 2011 v Celju, kjer je od druge svetovne vojne do stečaja na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja obratovala istoimenska tovarna.

Toper je po stečaju Lohnka Inženiringa in njegovi izgubi "loanposlov" za tuje podjetje prevzela družba Bolgarija Trade in ustanovila zasebno družbo Toper.

Direktorica prodaje v družbi Toper s sedežem v Ljubljani Špela Mrše je povedala, da imajo trenutno tri svoje poslovalnice - v Ljubljani, Kranju in Celju.

Toprove izdelke pa je mogoče kupiti tudi v šestih prodajalnah Intersport v Sloveniji, poleg tega je še nekaj manjših butičnih trgovin, ki kupujejo njihove izdelke in jih nato prodajajo naprej.

Toper je postal slaven v osemdesetih letih
Začetki Topra segajo v obdobje okupacije med drugo svetovno vojno, ko sta bili v Celju ustanovljeni dve tekstilni podjetji, Tovarna perila Hido (Wäsche Fabrike Hido) in Tovarna gumijastih izdelkov Oberbauer & Co.

Po vojni je oblast obe podjetji zaplenila in pozneje ustanovila državno podjetje Celjska tovarna perila. Leta 1948 se je podjetje preimenovalo v Tovarno perila, konfekcije, prešitih odej in pletenin Celje oz. krajše Toper Celje.

Prelomnica za Toper, ki je sprva šival srajce iz najlona, nato pa se je posvetil še izdelavi športne opreme, se je zgodila leta 1982, ko sta na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu Bojan Križaj in Boris Strel v slalomu osvojila drugo oziroma tretje mesto.

Toper je namreč kot del YU Ski poola opremljal jugoslovansko reprezentanco. Na olimpijskih igrah v Sarajevu 1984 pa je kar deset svetovnih reprezentanc nosilo Toprove rokavice.

Vrhunec uspeha je za Toper predstavljala tudi izjemna prodaja zimskih bund v nekdanji Češkoslovaški, kjer so jih na leto pod imenom "toprovka" prodali kar 60.000.

Neslaven propad Topra se je začel po osamosvojitvi Slovenije in se je leta 1992 končal s stečajem podjetja. Blagovno znamko Toper pa so obudili leta 2008.