… Ob tem je jasno, kako slovenska ženska lepota in privlačnost nista bili nikoli vprašljivi. Foto: Reuters
… Ob tem je jasno, kako slovenska ženska lepota in privlačnost nista bili nikoli vprašljivi. Foto: Reuters


Medtem ko se večina medijev še brezupno vrti okoli ameriškega "supertorka", na Valu 202 z močjo analitične misli že napovedujemo, da bo vsaj republikansko nominacijo - zelo verjetno pa tudi novembrske volitve - dobil Donald Trump. In z njim bi bila na položaj prve dame ZDA namontirana slovenska Melanija Knavs, poročena Trump. Nekateri iz te prerokbe že kujejo dobiček, mi pa se posvetimo bolj zgodovinskim in sociološkim razsežnostim zgodbe.

Zanimivo je, da gre za prvi dokumentiran izvoz prave princese iz Slovenije! Akoravno smo bili stoletja del habsburške monarhije, ki je bila specializirana za izvoze princes, smo morali čakati na novo tisočletje. Kot da ne bi dobro opazovali Avstrijcev pri delu in razplodu, smo bili Slovenci vse do Melanije tozadevno izjemno neuspešni … Ob tem je jasno, kako slovenska ženska lepota in privlačnost nista bili nikoli vprašljivi. Prav zaradi tega je neverjetno, kako so lahko Avstrijci delegirali svoje princese na vse evropske dvore, Slovenci pa le delegatke v "Zbor občin"!

Kakor koli; zdaj nam je uspelo in na to bodimo ponosni. Ter se, vedoč, da mu je doma dobro postlano, posvetimo bodočemu ameriškemu predsedniku.

V tej razmeroma zgodnji fazi mu v javnih medijih gladko prilepljamo etiketo, da je tepec. Ko imamo javni mediji prijazne dni. Oni bolj analitični, ali demokratski, ali liberalni mediji mu prilepljajo mnogo hujše vzdevke. Prav to globalno, sploh pa ameriško medijsko žaljenje, ga bo na koncu tudi izvolilo za predsednika - a to je že druga tema.

Zgodovina ameriških predsednikov je tudi zgodovina voljenih mediokritet in tu in tam kakšnega tepčka. In površnemu opazovalcu ni jasno, od kod tolikšno razburjenje nad Donaldom, ko pa so komaj pred desetletjem izvolili W. Busha! Kdo izmed obeh je bolj zmešan, je sicer stvar debate, a dejstvo je, da Donald kot predsednik ne more narediti večje škode, kot jo je že kdaj naredil kateri izmed njegovih predhodnikov. No, sicer lahko spremeni planet v ognjeno kroglo, a ker bi s tem porušil tudi svoje nebotičnike, je za jedrski holokavst pod Donaldom manj možnosti, kot jih je bilo pod Bushem. Ali pod Kennedyjem, recimo.

A današnja tema je svetohlinstvo in poskusimo skupaj najti točko preloma, ko bomo Trumpa čez noč namesto cepca začeli naslavljati z "gospod Predsednik"! Tovrstna medijska praksa je znana že od pobega Napoleona z Elbe. Takrat so ob izkrcanju na kopnem pariški dnevniki kričali: "pošast je zbežala", a bolj kot se je Korzičan bližal prestolnici, manj je bil padli diktator ter bolj je postajal zmagoviti cesar.

Kje je torej točka preloma, na kateri bomo nehali Trumpa obravnavati kot dvornega norčka in ga začeli naslavljati spoštljivo ter primerno udvorljivo?

Lep primer je obisk prej omenjenega W. Busha, ki se mu je leta 2008 priklonila vsa slovenska politična elita, čeprav vedoč, da bi bil možak obsojen na vsakem kolikor toliko verodostojnem mednarodnem sodišču. Javnost je bila sicer takrat ob obisku že nekoliko bolj zadržana, mediji pa prikupno zmedeni.

In ker je usoda zamerljiva gospa, nam bo situacijo odigrala še enkrat. Zelo verjetno je namreč, da bo Donald obiskal ženino domovino in kako se bomo takrat obnašali? Servilno - kot v primeru Busha - ali v skladu z zmerljivkami in zbadljivkami, ki mu jih namenjamo danes. V tem primeru bo možakar čakal v vrsti na Brniku in se čudil, kako do Sevnice ni avtoceste.

A nenačelnost je vgrajena v srce politike in tedanja politična nomenklatura se bo brez sramu prišla posončit na letališče in fazani s sten na Brdu bodo še enkrat obkrožili svet.

Resnično pomembno vprašanje in prednostna naloga, predvsem za slovensko diplomacijo, je aktivacija političnega potenciala, ki leži v Melaniji Knavs. Če je bila do zdaj edina sled o tem v angleščini izdana biografija in nekaj periodičnih člankov, je zdaj čas za resno politično in narodnobuditeljsko ofenzivo. Kot vemo, je tudi zgodovina ameriških prvih dam raznolika - vsaj tako, kot je raznolika zgodovina ameriških predsednikov. Zgodbe prvih dam se bočijo od preprostih in vdanih gospodinj, do pravih vladaric v senci, ali celo socialnih in kulturnih revolucionark.

Kaj od tega bo postala Melanija, še ne vemo; a četudi bo zgolj lepa in bo skrbela za prtičke ter dnevni odmerek modre tabletke, bo globalno še vedno vplivnejša, kot so globalno vplivni slovenski predsednik, slovenski premier in slovenski vodja parlamenta skupaj.

Zatorej; če se je že izvozila sama, jo vsaj uvozimo nazaj na državne stroške.