Kolumne
Takle je bil moj izkupiček kake ure pobiranja smeti na obali. Foto: MMC RTV SLO
Zbran kupček smeti Foto: MMC RTV SLO
Za smetnjake je bilo poskrbljeno, a so bili polni ... Foto: MMC RTV SLO
... in vendar v bližini ... Foto: MMC RTV SLO
Nima smisla tlačiti ogorke v reže - četudi so skrite, so smeti še vedno tam. V azijskih državah poznajo prenosne pepelnike - nekake mošnjičke z zapiralom, ki se lahko pospravijo v žep. To je dobra ideja, vredna posnemanja! Foto: MMC RTV SLO
Na slovenski obali poteka posebna akcija Čista obala. Vabljeni, da v soboto združite prijetno s koristnim. Foto: Radio Koper

Dodaj v

Kako prizadevni bomo v soboto?

Čistilne akcije v sklopu svetovne pobude World Cleanup Day
13. september 2018 ob 07:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pomladanska čistilna akcija 2012 v organizaciji društva Ekologi brez meja je s 14 odstotki prebivalstva Slovenije, ki se je je udeležilo, postavila v svetu še danes nepresežen rekord po aktiviranju državljanov. Se bo zgodba letos ponovila?

Čistilna akcija leta 2012 je bila v več pogledih izjemna. Seveda številke brez tradicije spomladanskih krajevnih čistilnih akcij in dejavnosti olepševalnih društev ne bi bile tako visoke, sta pa svoje dodala tudi izredno dobra organizacija in nov, sproščen pristop, ki je nagovarjal tako tiste stalne kot tudi priložnostne udeležence, in to z več zabavnimi dogodki že več mesecev pred samim pobiranjem smeti. Pomembna pridobitev že akcije 2010 je osvežen register divjih odlagališč.

Čistilna akcija Očistimo Slovenijo bo v soboto, 15. septembra. Zaradi lažje organizacije (določitev zbirnega mesta, območja čiščenja, priprava vreč in rokavic) sta priporočljivi prijava in preverba po občinah. Letos se v okviru akcije pripravlja tudi podrobnejši popis odpadkov.

.

Čistilna akcija Očistimo Slovenijo se po šestih letih vrača na nehvaležen datum, na jesen. Ne le zaradi bujnega rastja in že opravljenih pomladnih akcij, ampak tudi zaradi najrazličnejših drugih dejavnosti, zato je vprašanje, ali se je bo udeležilo toliko ljudi kot prejšnja leta. Vsi tisti, ki boste šli v naravo, poberite še kaj smetk ob poti. Tisti, ki boste s Primorci proslavljali priključitev k matični domovini, uživajte v čistem okolju po prireditvi. Razlog za letošnji jesenski termin je, da je akcija organizirana v sklopu svetovne pobude, ki si je za cilj zadala združiti vsaj 150 držav in vsaj 5 odstotkov svetovnega prebivalstva. Zadosten razlog, da so se v društvu Ekologi odločili za koordinacijo še enega veledogodka, kar sicer ni njihov namen. Že večkrat so poudarili, da čiščenje sicer podpirajo, a si prizadevajo predvsem za dolgoročne rešitve, kot so ozaveščanje in zmanjšanje količine odpadkov pri izvoru. Tako so zagnali več projektov, npr. za manj plastičnih vrečk (Vrečka na vrečko), za več pralnih plenic (Zdrave ritke), za izmenjavo oblačil (Tekstilnica), proti zavrženi hrani (Ne mečmo hrane stran!), sodelovali so pri snovanju prvega brezodpadnega hotela v Sloveniji in vzpostavili spletišče Manj je več, kjer najdete koristne podatke, npr. v kateri trgovini lahko dobite kak priboljšek brez embalaže ali kje najti čevljarja, da vam popravi najljubše, a že razmajane petke; skratka, Sloveniji so želeli približati idejo družbe brez odpadka.

Kako živeti brez odpadkov?
Brezodpadnost oz. koncept Zero Waste ta hip še ni absoluten, je pa najbliže idealu ničelne stopnje smetenja, pri čemer odvržki ne končajo na odlagališču ali v sežigalnici, in verjamemo, da se bomo cilju še približali. Na to nakazujejo vse večja ozaveščenost ljudi, strožji predpisi s področja okoljske zakonodaje in nekatere smernice o krožnem gospodarstvu. Zdi pa se, da so ukrepi, glede na človeško slo po lagodju in gmotnih dobrinah, prepočasni in ne dovolj učinkoviti. Kritična množičnost ozaveščenih in zlasti tistih, ki dejansko spremenijo svoje navade, je omejena. Ne bi radi čakali na naslednjo okoljsko katastrofo, da se zavemo pomena neonesnaženega okolja. Ozaveščanje najbrž ne bo dovolj, ampak aktivno udejstvovanje odločevalcev. Zakaj obsojati slehernika, ko si prizadeva za lastno srečo, obsojati sistem, ki mu to omogoča. Naš svet bi lahko hitro pridelal mnogo manj odpadkov – če bi se le bil pripravljen odpovedati nekaterim ugodnostim. (Kot kaže, pa je odpoved neizogibno dejstvo, saj je naravnih virov vse manj – pred kratkim se je Aleksander Mervar v Delu razpisal o slovenski preskrbi z elektriko čez dve desetletji – prav lahko bomo uvozili tudi do polovico električne energije, to pa verjetno pomeni višjo ceno energije in zožen nabor digitalnih (?) dejavnosti.)

Več okoljevarstvenikov nam dokazuje, da to ne pomeni vrnitve v jame ali v čas konjskih vpreg, ampak načrtnejšo izrabo virov, načrtovanje opravkov in nekaj samodiscipline. Ko se je navadiš, "omejenosti", ne opaziš več, pravzaprav ugotoviš, da te v marsičem osvobaja. O tem si lahko preberete v knjigi Bee Johnson Dom brez odpadkov, vendar naj dodam: ne verjemite ji glede kefirja, domača prireja kefirja je povsem preprosta, potrebujete le nekaj časa, da se spoznate z novo domačo živaljo; potem je vse, kar morate storiti, to, da jo z žličko vsak večer prenesete v novo posodico z mlekom.

In vendar je treba priznati, da je življenje brez odpadkov sprva lahko "kulturni šok". Odreči se kupu nepotrebnih pisanih zadevščin, po možnosti z zgolj estetsko funkcijo ali le za enkratno uporabo, je težko – ker smo uporabe teh istih nebodijihtreba navajeni. V resnici pa nas ne stane veliko: že če namesto soka in sladkih pijač pijemo vodo ali domač z vodo razredčen sirup, odpade na desetine pločevink, plastenk in večslojnih kartonk. Pojdimo še dlje in ves čas s seboj nosimo svojo stekleničko. Po njo ni treba v specializirano trgovino, treba je le kupiti mineralno vodo – pol litra, liter, 3 decilitre … Doma lahko poskusite pripraviti jogurt, in če imate to možnost, vložite nekaj sadja ali zelenjave za ozimnico. Letos so jablane bajno obrodile, a z žalostjo opažam, da je na stotine kilogramov sadežev zgnilo pod drevesi. Zato čim več kupujmo pri bližnjem kmetu. Morda bomo v prihodnosti našli idejo, kako izkoristiti tudi neobrani pridelek v primestnih zasebnih sadovnjakih. Kar pa kupimo sadja in zelenjave v trgovini, spravimo v vrečko, ki smo jo prinesli od doma. Dalje: uporabljajmo javni promet ali še bolje, kolesarimo. In priznajmo si: ne potrebujemo novih hlač. Strgane pač zakrpamo. Ni mi jasno, zakaj bi bila krpanka priznane modne znamke vroče blago, doma zaplahtane hlače pa zgolj za v smeti. In za najbolj odločne: globoko zamrzovanje živil v steklenih kozarcih in platnenih vrečah; pisanje z nalivnim peresom; odpoved ličilom.

Kolikšna je naša neposredna odgovornost?
Ampak že kmalu bomo trčili v zid. Pogosto je kupovanje brez embalaže le predevanje iz trgovinske v lastno ovojnino. Tega ne potrebujemo! Prav tako ne potrebujemo čajnih vrečk, ovitih v plastiko, ker bodo tako zadržali več arome – to so uporabniki že večkrat povedali, ampak proizvajalci še kar podučujejo stranke. Zato sestavine za čaj raje kupimo pri zeliščarju ali jih naberimo sami. Je sicer manj udobno, kot znajti se pred nezamisljivo veliko zbirko okusov v trgovini, pa bolj zabavno in družabno. In če se vrnemo k spisku kaj-vse-opustiti: tudi bleščice so lahko nadležne, saj jih je kmalu več na tleh kot na obleki; prav tako nevarna so sintetična vlakna, zaradi mikroplastike, ki se z vsakim pranjem spira v kanalizacijo. (Težava je, da je bombaž lahko kaj sporno nadomestilo, saj se pri gojenju te rastline porabi ogromno kemičnih gnojil in herbicidov.) Do čistilnih naprav pa priplava tudi več vrst ksenobiotikov – kemikalij iz ličil in zdravil, npr. učinkovine v protibolečinskih tabletah –, ki se tam zadržujejo v aktivnem blatu. Okolje je manj čisto, kot se zdi na prvi pogled.

Našteli smo že vrsto problemov in vrsto ukrepov – odgovorov nanje, a v sodobnem svetovnem gospodarstvu lahko vsaka sprememba denarnih tokov močno prizadene ljudi. Zato se morajo v pogovore kaj-vse-opustiti nujno vmešati odločevalci, velike sile, in zagotoviti ravnotežje, sicer bo napredek na področju okoljevarstva zaradi eksistenčnega strahu otežen. Vsi poznamo zgodbe o izsekavanju tropskih gozdov, vemo, da je za zdravje planeta to nadvse škodljivo, a hkrati razumemo tiste, ki so od tega odvisni. Upajmo, zahtevajmo, da se vrhovi zganejo.

Gremo čistit!
Za začetek pa se torej udeležimo letošnje čistilne akcije. V soboto, 15. septembra, se bo čistilo v več kot 150 slovenskih občinah. Za vse tiste odobravajoče somišljeniki, ki pa se akcije ne bodo udeležili, ker sami ne smetijo oz. ne bodo pospravljali za drugimi, lahko rečem: treba je izbrati med vrednotami. Če ti je čisto okolje pomembnejše od načela, boš prišel. Mislim, da se dober zgled vendar obrestuje. Manjši ko je kup, manjša je verjetnost, da bo mimoidoči nanj kaj dodal. Otroci v vrtcih so danes že vsi poučeni o prednostih ločenega zbiranja. In res so v ozadju zgodb s smetmi morda veliki zaslužki, kar koga zaradi nepoštenosti odvrača od udeležbe in skrbnega ravnanja z odpadki, ampak ali to res upravičuje ravnodušnost? Gre namreč za našo skupno prihodnost, skupno odgovornost. Okolje ne pozna meja: onesnažen zrak ali podtalnica, podnebne spremembe … ko se zgodijo, je prepozno. Sploh pa: zakaj ob vseh škandalih protestirati ravno na račun okolja?

Nekatere šole so bodo akciji pridružile z dejavnostmi pred sobotnim dogodkom. Ministrstvo za šolstvo namreč ni odobrilo predloga o delovni soboti 15. 9., namenjeni čiščenju šolskega okoliša, čeprav bi bila takšna dejavnost skladna s kurikularnimi cilji.

.

Razumem stališče Zakaj pa ne. Toliko stvari je, ki si zaslužijo našo pozornost in prostovoljsko moč! Vendar pa to hkrati pomeni drobljenje glasu, ki lahko kaj doseže. Zato je treba včasih pritegniti, se strniti. Sobotna akcija je namenjena prav temu. Lahko pa se odkupite tako, da se odpoveste kavi za s seboj v lončku za enkratno uporabo, ter si omislite svoj keramični lonček za uporabo na službenem avtomatu ali pa bližnjem lokalu. Seveda, če ga potem tudi uporabljate, ne pa da se izgovarjate na to, kako dolgotrajno je pomivanje zasušene kavne pene ali kako dolga je pot do omare.

Čistilni skok na morje
V okviru letošnje akcije bo potekal tudi projekt Očistimo vode, ki se bo posvečal slovenskim jezerom, potokom in rekam. Vanj je vključena tudi pobuda Čista obala, ki se v Sloveniji izvaja že več let, v svetu pa bo stekla že vsaj petintridesetič. Namen Čiste obale ni le zbrati naplavljene odpadke, ampak jih tudi natančno popisati, da se tako ugotovijo ključni tipi odpadkov in kdo je morebitni onesnaževalec. Na dogodek se je treba prijaviti do 13. septembra, saj bodo udeležencem, zbranih v skupinah po 5–10, dodeljeni odseki slovenske obale. Če kdo omahuje zaradi prevoza, lahko pri organizatorjih najde tudi ponudnika prevoza iz notranjosti Slovenije. Po čiščenju prireditelji obljubljajo prijetno druženje v Strunjanu.

Kako približno poteka takšna akcija, sem med počitnicami preveril tudi sam. Nekajdnevni oddih na skrajnem rtu Istre sem porabil za plavanje ob borovem gozdičku kampa, kjer sem bil nastanjen, in kolesarski izlet na Kamenjak. Ta mi je pustil nekaj grenkega priokusa, saj sem bil zgrožen nad množičnim obiskom, katerega del sem bil tudi sam. Občutek samoironije je dosegel vrhunec v Mali Kolumbarici, kjer je od kopalcev kar migotalo, kot v kakem mravljišču, nekoliko metrov od parkirišča pa stoji obvestilna tabla o tem, da vstopamo v življenjski prostor sredozemske medvedjice, "morskega čovika", ogrožene vrste tjulnja, katerega motenje se kaznuje nekaj sto kunami globe. Resno, ob toliko čofotalcih? Ki jih na vseh TIC-ih vabijo na Kamenjak?

Do svojega kopalnega okolja sem imel torej dolg. In zadnje popoldne, nekaj ur, preden sem se s kolesom odpravil na puljsko železniško postajo, sem začel pobirati smeti na skalnati obali, kamor sem te dni zahajal. Vztrajno sem dodajal metre in znašal nabrano na kup. To me je zaposlilo kar za nekaj časa, a rezultat je bil očiten. Zgolj ok. Nekaj deset metrov dolg odsek obale je pridelal grmadico cigaretnih ogorkov, pravzaprav filtrov (ne, ne zgnijejo tako hitro, kot si predstavljamo, povem iz lastnih vrtičkarskih izkušenj, saj sem ogorke iz cvetličnih gredic pobiral še dolgo po družinskih zabavah), pa še nekaj držal za lizike, ovitkov sladoleda, polomljene plastike od marsičesa, kosov mreže …, in to kljub smetnjakom nedaleč stran. Ampak v resnici stanje sploh ni bilo slabo. Pred leti sem priplaval na neki otoček, oddaljen kakih 100 metrov od obale. Tam me je zares pričakal pravi smetnjak. Sredozemlje ni, kakršno je bilo nekoč. Zato: glejmo, kaj pustimo za sabo.

Rok Dovjak
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
lopat12
# 13.09.2018 ob 08:05
Kot kadilca me cigaretni ogorki po tleh tako zelo motijo... mislim, da bi morali tako nagnusno pocetje zelooo strogo sankcionirati. Sam vedno cik ugasnem v pepelnik nad kosem (v ljubljani je kosev ogromno), ce pa ne gre drugace pa dam ugasnjen ogorek v zep. To, da na plazi nimas kam postavit brisace, ker je toliko cikov je podn.
JohnSmith
# 13.09.2018 ob 08:28
@lopaz12: Kot kadilca me cigaretni ogorki po tleh tako zelo motijo

Kot nekadilca me ravno tako, včasih še bolj, moti, da je vse okrog pepelnikov, ki so načeloma postavljeni pred vhodom v nek objekt, popljuvano.
Perica
# 13.09.2018 ob 09:45
Sej vem da me boste skenslal, a vseeno.
Zakaj vedno čisti nekdo ki ne smeti??
Na problem bi morali pristopiti preventivno, ne kurativno.
Zakaj dobimo v trgovini izdelek 3x zavit v plastiko, za katero vsi vemo koliko časa razpada, zaradi nje so že vsa smetišča zabasana, smeti že vozijo nekam daleč v p. m. (sicer ne vem ali je to zaradi smetarskega lobija??)
Komunalo plačujemo dosti dražje...
Sem že dosti smeti pobral na podobnih akcijah..
Ne grem se več.. Naj se zamislijo odgovorni in naj ukrepajo od vrha navzdol..
Drugače pa folk kar pogumno!!!! pejte smeti pobirati za svinjami, drugo leto ob tem času bo spet enako delo za vas.
Pa lep dan
Binder Dandet
# 13.09.2018 ob 12:10
Ko sem bil star 18 let in sem kadil, sem vse čike ven iz avta zmetal (bognedaj da bi v avtu pepelnik zasmradel cel avto, to mi je res bilo ogabno). Danes ne kadim več, ampak čika ne bi mogel zabrisat ven, ker tudi sicer vse smeti po žepih vlačim do koša (žvečilka recimo). Verjamem, da so se pri marsikomu v zadnjih 18 letih dvignili standardi. To pa je posledica javnega osveščanja. Tako je treba nadaljevati.
G.Bruno
# 13.09.2018 ob 09:29
rok85
Jest bom v soboto na šihtu 7 ur v luft gledal.

Zakaj bi pa bila sobota izjema?
Lev Julius
# 13.09.2018 ob 15:33
Očistimo Slovenijo
Sedem smrtnih grehov ;
Superbia: napuh
Avaritia: pohlep
Luxuria: pohota (nečistost, strast, poželenje)
Ira: jeza
Gula: požrešnost
Invidia: zavist
Acedia: lenoba
stotrideset
# 13.09.2018 ob 23:01
... da kar na začetku nekaj razčistimo: pri nas je v trgovinah težko dobiti papirne vrečke za nakupljeno blago, v tujini je to že ustaljena praksa. Ko sem pred dnevi zahteval papirno vrečko v trgovini Merkur, so me debelo gledali.
Tako da o okolju in zeleni politiki samo filozofirate, napravite pa popolnoma nič - in pika!
Zategadelj se mi lahko samo gladko jeb...., pa taka država.....
HOR
# 13.09.2018 ob 11:35
Akcija je pohvalna, le, da bi za čisto okolje morala prvenstveno delati država (tudi javna dela...) predvsem po principu preventive in ne kurative...
QUENDI
# 13.09.2018 ob 13:01
....nekako takole.......zadnjič smo čistili.....naslednji dan prav na očiščenem še več smeti......toliko tudi o vlogi in pomenu raznih inšpektorjev.....kaznih in osveščenosti.......
HOR
# 13.09.2018 ob 12:07
Kot kaže, pa je odpoved neizogibno dejstvo, saj je naravnih virov vse manj – pred kratkim se je Aleksander Mervar v Delu razpisal o slovenski preskrbi z elektriko čez dve desetletji – prav lahko bomo uvozili tudi do polovico električne energije, to pa verjetno pomeni višjo ceno energije in zožen nabor digitalnih (?) dejavnosti.)

Naravnih virov je dovolj, nafte še vsaj za stoletje, plina in premoga za dve. Problemi sedaj lahko nastajajo le zaradi načrtnega odpovedovanja poceni in zanesljivim naravnim virom energije, kot sta premog in plin, pa tudi uran ter umetnim nabijanjem cen preko plačevanja dajatev za CO2 emisije. Zato se tudi zatira nuklearke, ker tam ni potrebno nikomur plačevati (komu se že to plačuje in kakšne so koristi od tega..!?) dajatve za CO2 emisije, ker jih pač ni...

In če ne bomo podaljšali obratovanja NEK si bomo dali energetski strel v koleno in morali uvažati drago energijo. Sicer pa se to v EU verjetno ne bo zgodilo saj bodo močne države, kot Poljska preprečile to prekomerno sankcioniranje premoga, v nasprotnem bomo pa iz premoga primorani prešaltati na plin ali pa na dragi uvoz od tistih, ki bodo dlali elektriko na plin...
Poblemi z OVE sonca/vetra in cena te usmeritve pa bodo eskalirali...
O tem predvsem govori Aleksander Mervar v Delu, kjer med drugim tudi precej razsuje naivne (ali pa bolj manipulativne..!?) predstave oziroma predstavitve glede (cene) OVE sonca (vetra)...
Skratka ne zmanjkuje virov energije in jih še vsaj to stoletje ne bo zmanjkalo ampak se delajo umetni problemi. In nek globalistični lobi si od takšnega koncpta energije obeta veliko moči, vpliva in denarja, samo ne v Aziji, kjer poraba vseh vrst fosilnih goriv samo narašča...
klik...
rok85
# 13.09.2018 ob 09:49
@G.Bruno

V soboto je dan za počitek, družino, čiščenje. Ne pa na šihtu viset.
jgjg
# 14.09.2018 ob 14:25
Sortiramo, čistimo, pospravljamo za packeži, ki mečejo smeti (embalažo, pločevinke, da o ogorkih ne govorimo) povsod, na Balkanu (kakor ste že ostali omenili), v Aziji, pa še vedno mečejo smeti v vodo, tako da po oceanih plava oz. lebdi na milijone ton odpadkov. Vse bi se moralo nehati že pred desetletji, ne pa da to že vedo počnejo. Marsikdo že čaka s polno prikolico, da bo jutri takoj po čiščenju pripeljal novo svinjarijo. Gumbec, če že naložiš na prikolico, pelji na odpad, tudi če je potrebno za kakšno stvar malo plačati. Najbž taki mislijo, da svinjajo drugim, ko odpadke od hiše odpeljejo.
O cigaretnih ogorkih pa tole, dragi, predragi kadilci, če nekje ni pepelnika, to pomeni, da se ne kadi, ne pa da se ogorke meče po tleh (pepelniki morajo biti povsod, da povsod smrdi po teh smotanih čikih - pred trgovinami in na žalost tudi pred bolnicami, zakaj, če ni pepelnika, se ne kadi, zakaj mora biti povsod pepelnik).
O nakupovalnih (papirnatih in ostalih) vrečkah pa - tudi papirnata vrečka ni vsaka iz recikliranega materiala, ali ne morete imeti v torbici ali v avtu kakšno vrečko, ne da vsak dan, ko greste v trgovino, kupujete vrečke, takšne in drugačne, vrečko, kakršnokoli, imejte s seboj, mogoče tudi v Merkurju, Kalii, Obiju, Bauhausu.
Čim manj odpadkov za vse - če jih mečeš naokoli, ne smetiš samo drugim, ampak tudi sebi.
presenečen
# 14.09.2018 ob 06:38
Rešimo Slovenijo z zbiranjem zamaškov in s čiščenjem posledic ne vzrokov?
fulkul
# 13.09.2018 ob 12:21
V soboto imamo trgatev, tak da ....... čistite naj tisti, ki smetijo....
5tane
# 13.09.2018 ob 09:33
Če hočemo imeti čisto, bo treba spucat.
levidevžej
# 13.09.2018 ob 08:11
Naj čistijo tisti, ki svinjajo.
Na jetra mi gre, ko imajo v šoli čistilno akcijo okrog šole in morajo učenci pobirat čike in ostalo nesnago za pujsi, ki hodijo mimo šole.
Otroke že od nekdaj učim kam spadajo odpadki, potem pa morajo čistit za drugimi. Kaj je nauk zgodbe za otroka? Ni pomembno, če mečeš odpadke v koš, saj boš tako ali tako moral čistit za drugimi.
Poleg tega pa v naši občini namesto, da bi postavljali nove koše za smeti, celo odstranjujejo stare in je večkrat misija nemogoče najt koš za smeti. Imamo cele ulice brez enega koša.

Da pa ne omenjam delavcev v zbirnem centru. To so šele šerifi. Napi..... te, če ne daš stiropora v pravo vrečo, čeprav tam stojijo štiri, ampak ti si ga dal v napačno. Pričakuje, da bom lazil po kontejnerju polnem odpadkov, da bom čim lepše odložil odpadke. Ali pa, da bom sortiral star papir. 200 metrov stran z veseljem odkupijo papir, brez teženja o sortiranju.
x67
# 14.09.2018 ob 10:02
Prelaganje iz enega kupa na drugi.
Se pa lepo slisi.
Ne delat smeti!
milan65
# 14.09.2018 ob 07:50
Se kar strinjam, da nam svinjajo predvsem tujci. Za sosede imam par bolgarskih parov, 20 m stran so smetnjaki ločeni po odpadkih in jih še nisem videl da bi karkoli ločili,vse gre v eni vrečki v naključni smetnjak. No sicer občasno na obisk k sosedu prihaja tudi anglež in ko sem ga enkrat ob smetnjau opozoril naj plastično vrečko vrže v zabojnik z embalažo me je samo debelo pogledal, ko sem mu rekel, da lahko dobi ticket za neločevanje jo je samo ucvrl stran. Pred dnevi se mi je znanka iz Vipave potožila, da ima nove sosede najemnike z Balkana, stanovanje je tik ob reki Vipavi in smeti gredo kar skozi okno v reko. Tudi metanje vrečk z smetimi iz atomobila je balkanska navada. Rešitev je seveda v osveščanju, vsak, ki pri nas dobi dovoljenje za prebivanje bi moral dobiti tudi ustrezno brošuro z normami obnašanja, ki veljajo pri nas, če tega ne počno doma, tudi tu ne bodo. Za kršitelje, ki so zaloteni pri svinjanju pa bi bila najboljše, da kazni ne plačajo ampak jo odslužijo z nekajdnevim nadzorovanim pobiranjem smeti, ki se na koncu seveda stehtajo. 10 eur kazni za 10 kg odpadkov.
Lev Julius
# 13.09.2018 ob 15:36
@rok85 ......a ti si pa javni uslužbenec ?
Binder Dandet
# 13.09.2018 ob 12:07
"Kot nekadilca me ravno tako, včasih še bolj, moti, da je vse okrog pepelnikov, ki so načeloma postavljeni pred vhodom v nek objekt, popljuvano."

Pljunek izhlapi, ogorek ne. Ni ista zadeva. Eno je zgolj nemarno, drugo pa je onesnaževanje.
maček Tom
# 13.09.2018 ob 09:01
prvo sliko ste pa prav naredil INŠTALACIJA
bilzerian
# 13.09.2018 ob 08:06
spet bomo čistili, da bodo lahko Madžari, poljaki, čehi, romuni, ki ise peljejo preko naše države veselo metali smeti na tla.....
rok85
# 13.09.2018 ob 08:53
In to prizadevno.
rok85
# 13.09.2018 ob 08:52
Jest bom v soboto na šihtu 7 ur v luft gledal.
KLIPAN
# 13.09.2018 ob 09:11
Tisti, ki imamo radi Slovenijo bomo zelo prizadevni, vse je že organizirano.
Ostali pa sekire v roke in se dret parole.
Kazalo