Ker je delovna zakonodaja tako rigidna, da slabega delavca ali delavca, ki ga podjetje ne potrebuje, zelo težko odpusti, ali kot rečemo lepše, z njim prekine delovno razmerje, podjetja ne zaposlujejo več, temveč z njimi sklenejo pogodbeno razmerje kot s samostojnim podjetnikom, narava tega pa je, da svojo storitev ponuja na trgu.

Trg dela danes nedvomno ni več tak, kot ga kažejo formalne številke. Med ponudniki storitev na trgu kot s. p.-ji niso več le podjetniki, temveč svojo "storitev" na trgu ponuja vse več natakarjev, arhitektov, novinarjev, ki opravljajo redno delo, pod usmeritvijo neke odgovorne osebe, imajo stalno mesto, svojo interno številko ali druge elemente, ki pravno izkazujejo redno delovno razmerje.

Biti s. p. je lepo …
Kaj pridobi podjetje s tem, ko ima zaposlenega na s. p.? Pridobi prilagodljivost in nižje stroške za prispevke.

Kaj pridobi zaposleni, če dela kot s. p.? Neto večje izplačilo. Če mu podjetje ponudi bruto znesek za njegovo delo, bo kot s. p. dobil precej več, kot redno zaposlen. In kaj s tem izgubi? Pravico do nadomestila za bolniško odsotnost v prvem mesecu, pravico do dopusta, porodniško nadomestilo je zelo nizko, večjo gotovost glede odpovedi pogodbe.

Nekatera podjetja igrajo ferplej do te mere, da tudi s. p.-jem priznavajo enake pravice kot redno zaposlenim, torej jim kljub bolezni izplačajo dohodek, jim krijejo tudi porodniško nadomestilo, jim priznavajo odhod na dopust. Če je volk sit in koza cela, če imajo od tega torej oboji korist (zanemarimo to, da državne blagajne tako dobijo manj prispevkov), torej ni problema. Razen enega. Formalno kršijo zakon, ki pravi, da ima delo zaposlenega, ki vsaj 80 odstotkov dela opravi za enega delodajalca oziroma gre za eno vrsto dela, naravo rednega delovnega razmerja.

… dokler si konkurenčen in - zdrav
S preusmerjanjem na s. p. v nekem delu dosegamo tudi fleksibilnost, ki je zakonodaja ne omogoča. A vsi so zadovoljni le, ko so zdravi, polni zagona, stoodstotno konkurenčni. Ko v življenje vstopi bolezen, stiska, žalost, s. p. ostane sam in kmalu, kolikor hitro je le mogoče, brez pogodbe. Zato je s. p., kot boste videli v nocojšnji Tarči, si jih skoraj 11.000 ne plačuje zdravstvenega zavarovanja, človek ponižnega pogleda, hvaležen za delo, ki mu ga daje delodajalec. Je človek, ki zagovarja tudi tisto, kar je narobe, če bo tako odločil njegov šef, da bo le obdržal delo in da mu bo blagovolil dati nekaj dohodka, tudi če je bolan.

V porastu so prekarci, to so zaposleni za krajša časovna obdobja, z nizkimi dohodki. Negotovosti je vedno več, kar se pozna na zdravju prebivalstva, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Sistematičnih raziskav ni, je bolj opažanje. Svetovna zdravstvena organizacija je na španskem trgu ugotavljala, da je duševno zdravje dvakrat slabše pri ljudeh z začasno zaposlitvijo brez roka kot pri tistih s stalno zaposlitvijo.

V razmerah, ko drugih služb ni v izobilju, je marsikdo pripravljen potrpeti več in dlje časa: požre marsikatero nedostojno zahtevo, pogoj, tudi če je protizakonito in pod osnovno ravnijo človeškega dostojanstva. Da le dobi nekaj denarja, tudi če je na roke, tudi če je podplačano. Ker tak je pač trg v tem trenutku. Če pa se odloči postaviti po robu, pogosto ne ve, da se lahko obrne na brezplačno pravno pomoč ali pa naleti na zakonodajo, ki v praksi ne deluje, takoj je lahko tudi stigmatiziran. »Korporativni psihopati«, kot jih imenuje eden od nocojšnjih sogovornikov, vodilni, ki imajo v mislih predvsem dobiček, in ne tudi duševnega zdravja svojih delavcev, se v takih razmerah znajdejo odlično, vejo tudi, da se njihovi delavci bojijo za službe. In tako mnoge žrtve molčijo, zaradi negotovosti in nizkega samospoštovanja pa trpijo sami ali pa tudi njihove družine. Ključna, pravijo naši sogovorniki, je ozaveščenost – žrtev in storilcev. Da se ne konča pri prepričanju: kaj pa naj storim, saj nič ne pomaga.

Nocoj v Tarči konkretno o statusu samostojnih podjetnikov, prekarcev, volunterskih pripravnikov, zaposlenih s skrajšanim delovnim časom kot edino opcijo. Boštjan Anžin gosti ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, odvetnico Klavdijo Erjavec iz AZ-ja in partnerji, dr. Dušana Nolimala z NIJZ-ja, Zorana Savina (Moje delo.com), glavno delovno inšpektorico Natašo Trček in Marka Funkla iz Gibanja za dostojno življenje.

Špela Šipek čivka na @newsexit

Namerite v Tarčo tudi na Facebooku in @TarcaRTVSLO