Prvo je napisal papež Pavel VI. leta 1963 na pobudo Drugega vatikanskega koncila. Papež Frančišek pa je tokrat spregovorili o medijih in družini. Že večkrat je v svojih govorih pozval medije k spoštovanju resnice in ohranjanju etičnih meril, k varovanju dostojanstva in pravic človeka in zaščite pred napačnimi informiranjem, klevetanjem in obrekovanjem. Po njegovem mnenju imamo mediji izredno moč, da na hitro povežemo ves svet. Zato imamo tudi priložnost za širjenje lepega.

Tokrat je na vrsti družina, saj bo potekala o njej sinoda oktobra v Rimu. V poslanici pravi, da je družina prvi kraj, kjer se učimo komunikacije, poslušanja, telesnega stika. Medji pa lahko ta privilegirani kraj srečanja in prave ljubezni podpremo ali pa ga predstavimo kot abstraktni model, okrog katerega se bijejo ideološke bitke. Družina nam je dana, zato je po njegovem mnenju ne moremo sprejeti ali zavrniti, družina je naša resničnost. Sredstva komunikacije lahko v družini pospešujemo dialog in gradimo odnose, lahko pa prestavljamo oviro za pogovor, če se drug od drugega oddaljujemo in si ne prisluhnemo.

Številne raziskave med otroki kažejo, da mediji vplivajo na razvoj možganov pri otrocih. Širok spekter vzgojnih vsebin, ki jih posredujemo otrokom, jim pomagajo razvijati svet domišljije in predelavo njihovega ravnanja v določenih razmerah. Mediji pa tudi negativno vplivajo na otroka. Pogosto napačno razumejo nasilje, ne ločijo med domišljijo in realnostjo, slabo razvijajo motoriko in se tudi ne gibljejo. Z množično uporabo medijev so se otroci tudi oddaljili od dvorišča, druženja in igre z vrstniki. Medijem se danes ne moremo izogniti, saj nas spremljajo na vsakem koraku. Lahko pa odrasli vzgajamo otroke k odgovorni uporabi medijev. V pomoč so nam tudi spletne strani www.safe.si.

Papež pravi, da živimo danes vsi v digitalni celini in kot uporabniki ali ustvarjalci vplivamo prek medijev na širjenje dobrega ali slabega, gradimo ali rušimo družinske odnose. V medijih vidi le priložnost, da stopimo v dialog z ljudmi, ki iščejo odgovore na številna vprašanja in se zavzemajo za človeka in dobro. Spodbuja pa nas, da bi bili poslušalci in pripovedovalci, in ne le proizvajalci in konzumiranci informacij.