Marsikdo je prepričan, da imamo na našem planetu vode v neizmernih količinah. A videz vara! Le manjši del vodne mase je namreč primeren za pitno vodo ali vodo za kmetijstvo. Kar 97 odstotkov vse vode na Zemlji je namreč slane, od preostalih treh odstotkov, ki je sladka voda, pa sta kar dve tretjini v obliki ledu, tako da za pitno vodo ostane na razpolago le še en odstotek! Zato ne preseneča, da bosta ob naraščanju prebivalstva leta 2050 pomanjkanje vode trpeli že dve tretjini svetovnega prebivalstva. Ni pa le naraščanje prebivalstva razlog za vedno večje težave pri oskrbi s pitno vodo. K poslabšanju razmer nedvomno prispevajo podnebne spremembe in tudi nespametno človeško onesnaževanje vodnih virov.

Primer države, ki ima vedno hujše težave s pitno vodo zaradi omenjenih razlogov, je vzpenjajoča se svetovna velesila Kitajska. Na eni strani se sooča z rastjo prebivalstva, zlasti v mestih, po drugi strani pa se skoraj tretjina države sooča z najhujšo sušo v zadnjih 60 letih. Če ob tem upoštevamo še to, da je skoraj polovica podzemnih voda na Kitajskem zastrupljenih, potem je jasno, da se država sooča z veliko stisko pri oskrbi s primerno pitno vodo. Zato na Kitajskem že več desetletij gradijo ogromno omrežje kanalov, ki preusmerja vodo iz vodnatega juga na sever, kjer je tudi glavno mesto Peking.

Drugi primer območja, ki se zadnja leta spopada z velikim pomanjkanjem vode, je ameriška zvezna država Kalifornija, kjer je guverner na začetku meseca ukazal, da mora prebivalstvo za četrtino zmanjšati porabo pitne vode. Iz ukrepa so za zdaj izvzeti kmetje, saj je intenzivno kmetijstvo eden izmed stebrov kalifornijskega gospodarstva. Prav intenzivno kmetijstvo in industrija tudi v drugih delih sveta marsikje predstavljata največjega porabnika pitne vode. V svetovnem svetu za vodo, ki je bil sredi meseca eden glavnih organizatorjev že 7. svetovnega vodnega foruma v Južni Koreji, zato poudarjajo, da je med drugim nujno razmisliti o načinih ponovne rabe vode in tudi o tem, kako zmanjšati izgube vode iz že obstoječih vodovodov. Voda se ne izgublja iz vodnega omrežja le zaradi dotrajanosti tega, ampak na številnih svetovnih kriznih območjih tudi zaradi vojaških spopadov (npr. Irak in Sirija). Se pa Združeni narodi lahko pohvalijo, da je bil v okviru razvojnih ciljev tisočletja, ki so jih sprejeli, na svetovni ravni dosežen ogromen napredek pri zagotavljanju pitne vode. Od leta 1990 je dostop do pitne vode dobilo približno 2,3 milijarde ljudi; kljub temu pa jih ostaja brez njega še vedno 748 milijonov. To pa je na številnih območjih po svetu tudi vzrok za izbruh vojaških spopadov za vodne vire.

V državah, kot je Slovenija, ki premore velike količine čiste in pitne vode, prepogosto pozabljamo, da je voda pravzaprav "modro zlato", ki z naraščanjem prebivalstva na Zemlji, s podnebnimi spremembami, z vedno intenzivnejšima kmetijstvom in industrijo ter onesnaževanjem postaja čedalje pomembnejša strateška dobrina in surovina.