Komentar pod prejšnjo kolumno.
"If you want to know all about Andy Warhol, just look at the surface of my paintings and films and me, and there I am. There's nothing behind it."
--Andy Warhol
"Če hočete vedeti vse o Andyju Warholu, si samo poglejte površino mojih slik, filmov in mene in jaz sem tam. Ničesar ni zadaj."
--Andy Warhol.
Po spletu kroži pobuda, da bi naslednji Beneški bienale umetniško vodil Kanye West (ne me vprašat, kdo je to). Jaz sem za! Pod pogojem, da naslednjo Documento dobi Miley Cyrus. Ta scena naj dokončno odleti v stratosfero. Nisem resen? Zakaj se je treba resno pogovarjati o sranju v konzervah, morskih psih, tapetah po galerijah, amaterskih filmčkih, flux-o-rami in vsem podobnem, kar je dominantno dandanes?
Vsak mesec preberemo, kako veliiika umetnica Yoko Ono spet nekje odpira veliiiko razstavo. Edina stvar, ki jo je vredno poznati v zvezi z Yoko Ono, je dejstvo, da je bila nekoč bejba Johna Lennona. Za Johna Lennona pa lahko rečemo, da je edina vredna stvar, ki jo velja vedeti o njem ta, da je bil tip Yoko Ono.
Obstajajo ocene (ki so seveda popolnoma arbitrarne), da se je v zadnjih dvajsetih letih proizvedlo več umetnosti kot v prejšnjih stoletjih skupaj. Globalni umetnostni sistem je napihnjen do točke, ko bo kar sam od sebe odletel v vesolje. Razlogov, zakaj je tako, ni težko poiskati. Umetniške izobraževalne institucije po svetu že dalj časa povečini spominjajo na otroške vrtce. Da ja ne bi kakega genija že v prvem letniku zatolkli, so si izmislili sistem, v katerem so vsi geniji že od rojstva. Podobno je stanje po velikih svetovnih muzejskih institucijah. Tako je stanje po 'bienalih'.
Po drugi svetovni vojni se ne preide samodejno na popularne izvajalce. Messiaen, Boulez, Nono najdejo smiselne vzporednice v evropskem slikarskem informelu: Tapies, Burri, Vedova so umetniška imena, ki bi tule spadala zraven. Mimogrede, Vedova je delal scenografije za Luigija Nona. O slikarju Rothku in skladatelju Griseyju sem že pisal. Globokar? Yves Klein bo kar pravi, kaj?
Kaj v vizualni umetnosti je vzporedno Madonni, Lady Gaga, Sex Pistols, Lou Reedu? Morda Brdar, Bacon, Baselitz? Ali pa obrnimo vprašanje: kakšne vzporednice gredo Warholu, Yoko Ono, Koonsu, Hirstu? Morda Rautavaara, Ligeti, Pintscher, Rihm? Dajte no. Slogu se reče pop art, poimenovanje je treba vzeti dobesedno. Kustosi in teoretiki nam sicer dopovedujejo, da so te reči ironične, celo subverzivne. Ampak to je samo rap, s katerim rinejo to kramo v isto lego kot Bacona ali Rembrandta.