Kolumne
Z rastjo naših gospodarstev se je povečal tudi naš negativni vpliv na okolje. Zdaj človeštvo že presega meje prostora varnega delovanja na Zemlji in nič ne kaže, da bi se gospodarstvo razdruževalo od uporabe virov ali onesnaževanja, vsaj ne v zadostnem obsegu. Foto: Pixabay

Dodaj v

Pismo zaskrbljenih znanstvenikov: Evropa, čas je, da prenehamo biti odvisni od rasti

Konferenca o post rastnem gospodarstvu v Evropi
18. september 2018 ob 11:23
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pismo skupine zaskrbljenih znanstvenikov s področij družboslovja in naravoslovja iz vseh 28 držav EU-ja: "Evropsko unijo, njene institucije in države članice pozivamo: Evropa, čas je, da prenehamo biti odvisni od rasti."

Znanstveniki, politiki in oblikovalci politik se ta teden zbirajo v Bruslju na prelomni konferenci. Namen dogodka, ki ga organizirajo poslanci petih različnih političnih skupin Evropskega parlamenta, skupaj s sindikati in nevladnimi organizacijami, je proučiti možnosti za ‘post-rastno gospodarstvo’ v Evropi.

Zadnjih sedem desetletij je bila rast BDP-ja najpomembnejši gospodarski cilj evropskih držav. Toda z rastjo naših gospodarstev se je povečal tudi naš negativni vpliv na okolje. Zdaj človeštvo že presega meje prostora varnega delovanja na Zemlji in nič ne kaže, da bi se gospodarstvo razdruževalo od uporabe virov ali onesnaževanja, vsaj ne v zadostnem obsegu. Danes za reševanje družbenih problemov v evropskih državah ne potrebujemo več večje rasti, temveč bolj pošteno porazdelitev dohodka in že ustvarjenega bogastva.

Poleg tega rast, zaradi zmanjševanja produktivnosti, zasičenosti trga in degradacije okolja, postaja vse težje dosegljiva. Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, v naslednjem desetletju v Evropi morda sploh ne bo več rasti. Trenutno se rast poskuša ohranjati z dodatnim zadolževanjem, nižanjem okoljskih standardov, podaljševanjem delovnega časa ter zmanjševanjem sredstev za socialno varnost. Takšno agresivno prizadevanje za rast za vsako ceno ustvarja družbene vrzeli in gospodarsko nestabilnost ter ogroža demokracijo.

Politične elite se vsaj za zdaj niso bile pripravljene ukvarjati s temi vprašanji. Projekt Evropske komisije Onkraj BDP se je preimenoval v BDP in več. Uradna mantra ostaja rast – sicer preoblečena v »trajnostno«, »zeleno« ali »vključujočo« – a v prvi vrsti še vedno rast. Kljub temeljnemu nasprotju med rastjo in trajnostnostjo so prizadevanja za gospodarsko rast kot cilj politik za vse države vključena celo v nove cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Dobra novica je, da se je znotraj civilne družbe in akademskega sveta pojavilo gibanje post-rasti. Po svetu ga poznajo pod različnimi imeni, med drugim décroissance, Postwachstum, ekonomija ravnovesnega stanja ali obročasto gospodarstvo ter blaginja brez rasti. Od leta 2008 naprej so redne konference od-rasti privabile na tisoče udeležencev. Nastala je nova svetovna pobuda Mreža za blaginjo (Wellbeing Economies Alliance oz. WE-All), ki povezuje tovrstna gibanja, evropska raziskovalna mreža pa razvija nove ‘ekološke makroekonomske modele’. Tovrstna prizadevanja kažejo, da je mogoče izboljšati kakovost življenja, obnoviti živi svet, zmanjšati neenakosti in zagotoviti dostojna delovna mesta – in to brez potrebe po gospodarski rasti, pod pogojem, da sprejmemo politike za odpravo naše odvisnosti od rasti.

Nekatere predlagane spremembe vključujejo omejitve rabe virov, progresivno obdavčevanje za omejevanje naraščajoče neenakosti ter postopno krajšanje delovnega časa. Rabo virov bi bilo mogoče omejiti z uvedbo davka na ogljik, prihodki pa bi se lahko vračali kot dividende za vse ali skozi financiranje socialnih programov. Neenakost bi dodatno zmanjšala uvedba tako temeljnega kot maksimalnega dohodka, ki bi hkrati pripomogla k prerazdelitvi skrbstvenega dela in zmanjšanju neravnovesij moči, ki ogrožajo demokracijo. S pomočjo novih tehnologij bi lahko skrajšali delovni čas in izboljšali kakovost življenja, namesto da se zaradi njih odpuščajo množice delavcev in povečujejo dobički privilegirane manjšine.

Glede na tveganja bi bilo od politikov in oblikovalcev politik neodgovorno, da ne bi proučili možnosti za post-rastno prihodnost. Konferenca v Bruslju na to temo je obetaven začetek, vendar so potrebne mnogo trdnejše zaveze.

Kot skupina zaskrbljenih znanstvenikov s področij družboslovja in naravoslovja iz vseh 28 držav EU-ja pozivamo Evropsko unijo, njene institucije in države članice, da:

1. Ustanovijo posebno komisijo za post-rastno prihodnost v Evropskem parlamentu. Komisija naj aktivno sodeluje v razpravah o prihodnosti rasti, oblikuje alternativne politike za post-rastno prihodnost ter ponovno prouči smiselnost rast kot splošnega cilja politik.
2. Vključijo alternativne kazalnike v makroekonomski okvir EU-ja in držav članic. Gospodarske politike bi morali ocenjevati na podlagi njihovih vplivov na človekovo blaginjo, rabo virov, neenakost in zagotavljanje dostojnega dela. Tem kazalnikom je treba v odločevalskih procesih dati prednost pred BDP-jem.
3. Spremenijo Pakt za stabilnost in rast (SGP) v Pakt za stabilnost in blaginjo. SGP sestavlja sklop pravil, katerih cilj je omejevanje javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga. Dokument je treba revidirati in tako zagotoviti, da bodo države članice poskrbele za temeljne potrebe svojih državljanov ter obenem zmanjšale porabo virov in emisij, nastalih zaradi odpadkov, na trajnostno raven.
4. Ustanovijo Ministrstvo za gospodarsko tranzicijo v vsaki izmed držav članic. Nova oblika ekonomije, ki se osredotoča neposredno na blaginjo ljudi in okolja, lahko omogoči mnogo boljšo prihodnost kot ekonomija, ki je strukturno odvisna od gospodarske rasti.

Dr. Andrej Lukšič, mag. Ajda Pistotnik, Danijela Tamše, dr. Martin Pogačar, dr. Lidija Živčič

Slovenski podpisniki
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Lev Julius
# 18.09.2018 ob 14:43
Danes za reševanje družbenih problemov v evropskih državah ne potrebujemo več večje rasti, temveč bolj pošteno porazdelitev dohodka in že ustvarjenega bogastva................Čestitke ..........Dr. Andrej Lukšič, mag. Ajda Pistotnik, Danijela Tamše, dr. Martin Pogačar, dr. Lidija Živčič
rokokoLtd
# 18.09.2018 ob 12:02
Tale obsedenost z vedno več, vedno več, vedno več... nas bo pokopala. Itak je za okolje nažalost že prepozno, ker ZDA, Kitajska, Indija, Brazilija pač ne bodo pokleknile... Rusija verjetno svinja po Sibiriji do onemoglosti. EU je močan dejavnik, in bo verjetno tudi zgled, a sama ne more nažalost čisto nič.
Kapitalizem = grobar Homo Sapiensa.
qwertz
# 18.09.2018 ob 12:52
To bi lahko bila perspektiva, če bomo lahko 'zabremzali' lakomnost in pogoltnost.
henodarling
# 19.09.2018 ob 09:41
Končno!
Upam, da ne bo že prepozno.

in
IndyBob

Post-rastna druzba?!? A bi radi jedli travo? Ce bi karkoli takega zacela katerakoli vlada vsiljevati svojim ljudem, bi se najbolj sposobni in vsi, ki imajo kaj pod palcem (kapitalisti), ekspresno odselili. Gospodarstvo drzave res ne bi vec raslo, ker bi se ekspresno krcilo. Nekaj podobnega kot v Venezueli.

In kam se bodo po tvoje tile izselili?

Te sam prašam...
tomo098
# 19.09.2018 ob 12:02
"Rast BDP je samo indikator za izboljševanja blagostanje družbe, ki pa ima seveda tudi negativne strani, mnogim izmed njih se mogoče izogniti ali pa je izogibanje neracionalno, neučinkovito."

To je prilično zanimiva racionalizacija nazora, ki v osnovi ni racionalen. Se pravi, bodisi opustimo racio in ves odpor, ker je izogibanje negativnim stvarem, ki jih prinaša, "neracionalno", bodisi postanemo Venezuela...? Prvič, zakaj Venezuela? Zakaj ne, recimo, Severna Koreja? Severna Koreja in stanje v njej je bistveno manj pod vplivom ZDA, recimo, kot Venezuela. To je kot, da bi grozili, da se nam bo zgodil iranski državni udar. In drugič, kaj je racionalnega v neracionalnem pehanju za dobrinami in slepem siljenju z glavo skozi zid, češ, dokler gre, gre, ko ne bo šlo, pa ne bo več moj problem? In kaj je neracionalnega v izogibanju negativnih efektov, ki jih povzroča neracionalno vedenje... izogibanje temu je in mora biti predvsem stvar racionalnega. Zato pa je to tenzija med racionalnim in neracionalnim. In neracionalno je po defaultu močnejše. Medtem, ko je racionalno bolj... racionalno.
MitjaM
# 18.09.2018 ob 11:36
Čuje se dobro,
ampak se bojim, da bo Batagelj izselil Postojnsko jamo v tujino,
Boscarol pa ne bo več Slovencem prodajal avione.
Don Vito
# 24.09.2018 ob 21:04
Zadnji čas,da se je začelo o tem intenzivno razmišljati, rast ne more trajati neskončno in v nedogled, to je jasno vsakemu tepcu! Če se nočemo iztrebiti ali če nočemo,da nas mati narava strese s planeta bo potrebno nekaj ukreniti!
Digitalija
# 21.09.2018 ob 21:22
BDP že nekaj časa ni več pravo, kaj šele edino merilo za blagostnje ali bogastvo države. Pa ni treba biti zato niti ekonomist, ali levi ali desni, samo malo kmečke pameti in razgledanoati ter manj demagogije. Vsak si sam lahko poišče na spletu marsikaj na to temo.

Višji BDP tako tudi ne pomeni avtomatsko, da je v državi manj neenakosti, da je manj revnih, da ljudje živijo dlje ali splošno bolje oziroma so bolj srečni.

Na primer stopnja revšine na Mauriciusu je 8%, v Sloveniji pa okoli 14%. BDP na prebivalca pa imamo mi okoli 35.000USD, na Mauricijusu pa slabih 23.000USD (podatki Svetovna banka, 2017). Pa to ni kakšna izjema ali poseben primer.
fah-q
# 29.09.2018 ob 09:39
težava je samo ena-preden pričnemo s tem bo treba vrnit kredite in predvsem spremenit način delovanja centralne banke...brez tega se zaciklamo v spiralo in tik tak nam poberejo vse..dejansko smo žrtev bank in prinicipa na katerem to vse deluje-obvladujejo vse, iz tega izhaja nujna rast, iz tega izhaja da svet postaja flajšmašina, iz tega razloga se bomo začeli žret med sabo...tudi multinacionalke (ki so to kar so zaradi bank in kreditov in brez tega ne morejo niti več funkcionirat) morajo rasti, morao žret vse pred sabo, ker drugače propadejo ravno zaradi tega...

sam bognedaj to javno povedat...
tomo098
# 19.09.2018 ob 12:06
"In kam se bodo po tvoje tile izselili? "

Baje, da preučujejo možnosti, da gredo na Mars. In s tem ne mislim uradnih programov raziskovanja vesolja.
svabo
# 01.10.2018 ob 13:29
Hmmmm to čisto direkten napad na ogrožene podjetnike. Torej je možnost selitve Postonjske jame še za stopnjo bolj verjetna.....
fago
# 24.09.2018 ob 11:25
Dobra iniciativa. Le težko bo dejanske centre moči in denarja odvrniti od hlastanja po več.
mizanur935
# 18.09.2018 ob 15:22
http://pdfcorner.com/download-pride-and-prejudice-pdf-jane-austen/
jeremias
# 21.09.2018 ob 22:41
"Draga Evropa: mi imamo zagotovljeno dobro plačo, bogato penzijo, pa še tu in tam malo zaslužimo pod roko, zato nobene rasti več ne potrebujemo! Ostali pa naj se znajdejo kakor vedo in znajo, sam da nam ta golazen ne smradi pred nosom."
Tem "intelektualcem" vzet plačo pa jih poslat za tekoči trak. Prav kmalu bi se premislili...
mizanur935
# 18.09.2018 ob 15:23
<a href=”http://pdfcorner.com/download-pride-and-prejudice-pdf-jane-austen/”> Pride and Prejudice Pdf</a>
skiro123
# 18.09.2018 ob 16:55
Še eni populisti, ki ne razumejo kaj je vsebina rasti BDP-ja. Je pa zanimivo, da se o tem bluzijo samo taki s polno ritjo, nikoli pa reveži, depriviligirani, razvijajoči se svet...

Rast BDP je samo indikator za izboljševanja blagostanje družbe, ki pa ima seveda tudi negativne strani, mnogim izmed njih se mogoče izogniti ali pa je izogibanje neracionalno, neučinkovito.

Tile modreci bi pa centralno-plansko postavljali zadeve na katere se bolj malo razumejo (iz opisa)... Kaj pa če bi jim dali priložnost v državah, kjer je eksodus (npr. Venezuela)...

o.
IndyBob
# 18.09.2018 ob 16:52
Kaj bolj neumnega pa ze dolgo nisem bral. In to naj bi bili intelektualci? No ja, saj so skoraj vsi s FDV. Ampak resno?!? Pa kdo jih placuje?

Post-rastna druzba?!? A bi radi jedli travo? Ce bi karkoli takega zacela katerakoli vlada vsiljevati svojim ljudem, bi se najbolj sposobni in vsi, ki imajo kaj pod palcem (kapitalisti), ekspresno odselili. Gospodarstvo drzave res ne bi vec raslo, ker bi se ekspresno krcilo. Nekaj podobnega kot v Venezueli.
Kazalo