Hej, vsa sodobna kultura se v povprečju premika proti vedno večji trivialnosti. Na eni strani imamo deklarirane popmedije. Na drugi strani je tako imenovana alternativa. Katere konstitutivni del je prav deklarativno zavračanje popa.

Ampak nekoč sem že zapisal: Michael Jackson in Lou Reed imata nekaj skupnega. Tudi Sonic Youth in Madonna imajo nekaj skupnega. V vseh teh primerih govorimo o trivialni glasbi. Hej, če si proti popu, če si 'alternativen', še ne pomeni, da nisi trivialen.

Če si proti fotorealizmu ali Andyju Warholu in v svoji uporniški drži postaviš v galerijo zelenjavo ali opeke ali bedno videodokumentacijo trapastih izpadov (kar je zelo pogosta praksa v 'sodobni umetnosti'), si pač alternativen. Ampak še vedno prav toliko trivialen, kot so prav tisti in tisto, proti čemur nastopaš.

Umetnost, ki nagovarja, je trivialna, umetnost, ki sporoča, je trivialna, umetnost, ki protestira, je trivialna, umetnost v funkciji je trivialna. Kompleksna umetnost ničesar ne sporoča, nima nobene funkcije, kompleksna umetnost samo je. Namenjena najprej čutilom, v nadaljevanju pa razumu.

Čudim se, da v Mladini trivializacije ne zaznavajo v kulturi na splošno. Pogosto pišejo o sodobni vizualni umetnosti, ampak od vseh besedil v zadnjih letih je bil samo zapis o Prančiču Petje Grafenauer zapis o umetniku, ki v našem prostoru dejansko ustvarja v območju presežnega, kompleksnega. Zdaj bo kdo zapisal, da Mladina pač ne deli. In da je to lepo. Da je vse eno. Da je to stvar okusa. Da težim z okusom. Svojim.

Ne drži.

Oglejte si število, kakovost, zapletenost in prepletenost akcij na Prometeju Jakova Brdarja (imate ga na Mesarskem mostu v Ljubljani). Potem preverite to isto na kakšnem napihnjenem kužku Jeffa Koonsa. In spoznali boste razliko med kompleksnim in trivialnim, ki je v teh dveh primerih drastična, da se nanjo lažje pokaže. Ta razlika je objektivna, ne gre za vprašanje, kaj je komu všeč. Ta razlika je objektivno dejstvo prav toliko, kot je objektivno dejstvo, da je delfin kompleksnejši organizem od amebe.

V resnici skoraj ničesar več ni, kar bi bilo treba deliti. Zdaj je (skoraj) samo še pop in alternativa. Ja, peljemo se proti dnu in pri tem vsi prav lepo pomagajo.

P. S. @Zek: Daj, razloži že enkrat nam, ki 'ne razumemo', česa ne razumemo.