Kolumne
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 17 glasov Ocenite to novico!
Peter Mlakar
Peter Mlakar. Foto: BoBo

Dodaj v

Razlika med slabim in dobrim življenjem

Kolumna Studia City
27. junij 2016 ob 21:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ocena življenja v Sloveniji po osamosvojitvi je negativna. Ljudje v raziskavi javnega mnenja pravijo, da se je prej živelo bolje.

To je hud udarec v glavo ljudem na oblasti v zadnjih 25 letih. Pod njihovo vladavino so mnogi ostali brez dela, brez denarja, brez zdravja, brez dostojanstva. Kako se počutijo ljudje s tristo ali štiristo evri? Kaj naj naredijo s sabo? Kaj? Kakšno je življenje, če te deložirajo, ker zaradi stanja, ki ga nisi zakrivil sam, ne moreš poravnati dolga? To je blizu umora. In umre lahko nekdo, ki nima zdravstvenega zavarovanja po krivdi barab.

Vse to bi morala reševati država, a se odreže funt mesa revežu, ki nima plačati s čim, oni, ki so pokradli milijone, pa uživajo. Govori se, da imamo pri nas eno najmanjših razlik med najvišjimi in najnižjimi plačami v Evropi. Toda, če imam, recimo, 7.000 evrov na mesec, nekdo drug pa milijon, mi je vseeno. Če pa imam 400 evrov, nekdo pa 7.000, je tu ogromna ter bistvena razlika. Razlika med slabim in dobrim življenjem. In to se dogaja pri nas.

Ker se je zavestno pozabilo, kaj je temelj, da nacionalna skupnost živi, kot mora. To je zavest, da če hočeš sebi dobro, moraš upoštevati tudi dobro drugega. Zaradi brezobzirnega egoizma, zaradi negacije pravičnosti, ko imajo eni vse, drugi pa nič, je Slovenija izgubila moralno, je duhovno majhna. V takem ne funkcionira niti ekonomija. Za nekoga v svobodni Sloveniji, ki ne more živeti dostojno, ni svobode. Svoboda ni samo lepa beseda, je tudi fizična kategorija. Funkcija države in njenih deležnikov je, da se to uresniči. Če ne ‒ God save Slovenia.

Peter Mlakar, Studio City
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Anar Hija
# 28.06.2016 ob 00:42
Bravo vaša visokost! Eden redkih, ki se ne obrne stran ob vprašanjih revščine, ki dokazano ne prinašajo klikov ali povečujejo gledanost.

Razlika med slabim in dobrim življenjem.

Gre v bistvu za razliko dvojega:
1.) Razliko v pojmovanju, kaj je dobro in kaj slabo. Razpredmetili smo blagostanje miru in brezskrbnosti kot je zagotovljena streha nad glavo in redna zaposlitev, plačano šolanje in zdravstvo, zgledno urejena javna infrastruktura, omogočanje javnega nekomericalnega kulturnega delovanja, vlaganja v znanost,.... še posebej je zanimiv pojav v športu. Poznali smo pojav neštetih asfaltiranih igrišč, preprostih košev in golov, a dostopnih vsem.

Vse to smo zamenjali za vrednotenje v denarni protivrednosti. Krajše: v višino BDP - Bruto družbenega proizvoda na prebivalca. Ta se je v 25ih letih bistveno zvišal. Kljub enormno pokradeni količini nevrnjenih kreditov in propadlih firm (kaj bi šele bilo. če bi...). BDP kot posledica osebnega uspeha vrednotenega v denarju je prinesel trganje vsega, kar ni nujno. Nekakšno vojno stanje za vse. Za revne in ne-revne. Posledično revni postanejo še bolj revni, ker jim je vzeta osnovna podpora v življenju - to je streha nad glavo, delo in posledično vse ostale danosti, v katere je vlagal njihov prednik. Ne-reven postane bolj bogat, ker mu je omogočeno, da z veliko manj stroškov služi na račun tistega, kar je šlo prej v korist celotne družbe, ki je napajala tako revne kot ne-revne. Nastanejo razlike in nastanejo dve vrsti življenja: slabo in dobro. Slabo za tistega, ki nima več na izbiro in dobro za onega, ki mu je to izbiro vzel.

Končni učinek je takšen, kot ga njegova visokost opisuje zgoraj. Statistika laže. V tem primeru še posebej in namerno. Kajti zgolj in edinole za potvarjenostjo statistike se lahko skrijejo tisti, ki se mastijo na račun revnih. Ne-revni bi brez tega težko opravičili opravičljivost, da je tako, kot je, dandanašnji to prav.

Vrednotenje v denarju je torej postalo merilo dobrega ali slabega življenja.

2.) Razlika v duhovnem stanju dobrega ali slabega.
Razpredmetena je vrednost "miru v glavi". Občutka, da je dovolj, če vstaneš, si umiješ zobe, se oblečeš, greš na delavski avtobus, oddelaš svojih osem ur, za to prejmeš plačilo, živiš v državnem stanovanju, se udeležuješ družbenih dogodkov, koristiš vsem dostopne javne površine in druge javne danosti. Ker podobno počnejo drugi se ti zdi, da je v osnovi tako prav. Tudi, če ti v glavi na trenutke poka od silne želje, da želiš narediti nekaj izjemnega, norega, drugačnega... ostaneš v situaciji, ko si v štartni poziciji na suhem, toplem, varnem. Če zjutraj vstaneš in greš v službo, se imaš kam vrniti. In boš po 40ih letih do smrti na varnem.
Občutek varnosti. Ali nasprotje stresa. Anksioznosti.
Premnogi si duševne motnje predstavljajo zgolj v dejanjih, kot jih upodablja aktualni preCednik Republike ali podobno. Duševne motnje imajo danes ljudje na silno pomembnih položajih. Pomembnih za njih ali za nas. Kot direktorji podjetjij, ki bodo šla v stečaj, z njimi pa stotine delavcev ali pomembnih kot vozniki avtobusa, ki bo zaradi skrbi šoferja, kako bo plačal položnico za malico svojega otroka, zdaj zdaj zgrnil v prepad in s seboj potegnil 40, 50 nedolžnih žrtev. Taka družba je paranoična. Paranoična pred paranojo samo. Pred strahom, da se bo začela bati najprej drugih, nato samega sebe. Stanje, ko ni varnosti. Brez varnosti pa o dobrem življenju pač ne moremo govoriti kajti varnost je prvina dobrega počutja, dobrega življenja naspoh.

Kaj je torej huje? Da nimamo ali, da se bojimo, da ne bi imeli? Kaj je večji greh norcev, ki so si drznili igrati se igro voditelja in podarjeni vložek, ki so ga prejeli ob začetku igre, zaigrati: to, da so zapravili dobršen del figur ali ono, da so figure nepopravljivo pokvarili, jih naredili neuporabne? Kaj je večje ponižanje: da izgubiš partijo šaha ali, ko veš, da boš izgubil, odrineš figure z mize?

Janša, Pahor, Cerar, kakšne vrste igralci ste vi? Takšni, ki ste igro izgubili ali oni, ki ste odrinili figure z mize?
Kakorkoli, na tej šahovnici manjkajo kule, trdnjave, kraljica in kralj ter oba konja. Beli in črni. Bavčar in druščina, izpraznite žepe!
rubin
# 28.06.2016 ob 07:41
Ta občutek varnosti je oz bo v današnjem kapitalizmu možen zgolj in edino z utd., pravna država z uvedbo brezgotov.poslovanja in hkrati statusom politikov itd ki bi jim onemogočal kakršnikoli zaslužek mimo plače ter seveda doživljensko prepoved prejemanja večjih daril . Le to bi v brezgotovinski družbi bilo možno nadzirati. Pravičnost pa s progresivnim obdavčevanjem bogastev in dediščin. Zapomnite si to, brez teh treh reči , torej utd, brezg.posl., davkov na bogastva kapitalizem nikoli ne bo človeku prijazen sistem. To sem z veseljem napisal . Avtor ugotavlja lepo težave, sam prilagam rešitve..Minusarje pa prosim za alternativo...l.p.
darkwader
# 28.06.2016 ob 07:18
@Anar Hija podpis za tole, hkrati bi dodal da se tako imenovani BDP, zadolženost..... zamenjajo z indeksom sreče, bo neprimerljivo bolj merodajen.
anny22
# 30.06.2016 ob 14:08
Skratka iz zgornje kolumne - treba je uničiti produktivni srednji razred, ki ima par tisočakov plače in kakšno dodatno nepremičnino, vikend. Onim z milijonom se nič ne more, oni s 300 € pa sami nič ne (z)morejo. Odličen recept za propad.
nikoli
# 29.06.2016 ob 06:40
Pravilno je, da se lahkokruhniki v kapitalizmu počutjo slabo.
Peter Mlakar
link
Realnost je okrutna
10
27. november 2017 ob 21:31 Del Slovencev živi dobro. Rast našega bruto proizvoda je v Evropski uniji med najvišjimi, obeta se javnofinančni presežek.
Več novic ...
Kolumne
link
Dobrodošli v veselem decembru
1
11. december 2017 ob 21:27 Cerarjevo vlado pod smrečico, ki so jo sami pred časom začeli ovijati v predvolilni celofan, čaka tempirana bomba - pogajanja s sindikati javnega sektorja.
Več novic ...
Kazalo