Kolumne
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 5 glasov Ocenite to novico!
Oddajo Globus si lahko vsak torek ogledate ob 20.00 na RTV 4D in ob 23.00 na TVS 1.
Helena Milinkovič. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Globus

Dodaj v

Reševanje evra

O težavah evropskega bančništva v Globusu
20. maj 2014 ob 17:55,
zadnji poseg: 20. maj 2014 ob 18:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pretekli konec tedna je Portugalska končala program pomoči trojke – Mednarodnega denarnega sklada, Evropske komisije in Evropske centralne banke. Konec programa trojke je v to 10,5-milijonsko sredozemsko državo prinesel delno olajšanje, a zategovanja pasov še ni konec. Portugalska je po Irski in Španiji tretja izmed petih držav, ki so, da bi se izognile bankrotu, morale po pomoč mednarodnih institucij.

Portugalcem finančna trojka ni tuja, leta 2011 je v to državo prišla že tretja trojka v zadnjih 30 letih. Konec programa trojke ne pomeni konec varčevanja, saj se je javni dolg še povišal - z 80 odstotkov na skoraj rekordnih 127,5. "Povedali so že, da mora Portugalska še naslednjih 20 let varčevati, zato dvomim, da se bodo stvari popravile," pravi Armando Ferreira iz sindikata portugalskih policistov. Odpuščanja v javnem sektorju, zmanjševanje sredstev za javne storitve, bo revščino v državi še povečalo. Že zdaj petina Portugalcev živi z okoli 300 evri, kolikor znaša minimalna plača.

Zadnja država, ki je lani na pomoč poklicala trojko, je bil Ciper. Tam so prvič banke reševali z vlogami velikih varčevalcev, kar je zdaj postalo tudi politično pravilo. Tudi v Sloveniji se je to že zgodilo.

Nadzor bank
Od leta 2008, ko je v Združenih državah Amerike propadla banka Lehman Brothers, so banke in finančne institucije pod drobnogledom. Številne so se soočile s kriminalističnimi preiskavami, tožbami in obsodbami bankirjev, banke pa so izredno skope s posojili. To je v finančnem svetu spodbudilo inovacije, s katerimi se je po svetu razcvetelo tako imenovano bančništvo v senci. Prav tako bančništvo je tudi povzročilo trenutno finančno krizo, ki bi ji lahko sledila nova.

In kaj je "bančništvo v senci"? Gre za sklade tveganega kapitala, vzajemne sklade, investicijske banke in druge finančne institucije, ki niso klasične banke in zato niso pod strogim nadzorom, a opravljajo funkcije bank, torej kreditirajo.
Kot poroča Aleš Malerič v Globusu, se je število takih institucij na Kitajskem od leta 2010 podvojilo.

Oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 23. uri na 1. programu TV Slovenija, že od 21. ure pa jo lahko predpremierno pogledate v MMC-jevem arhivu RTV 4D. Vabljeni!


V Evropski uniji naj bi funkcijo regulatorja opravljala bančna unija. Morebitni propad velikih bank bi tako reševale banke same in ne več davkoplačevalci. Profesor ekonomije s pariške Sorbone Roland Gillet je kolegu Dejanu Štamflju pojasnil: "Če v severnih državah državljanom rečemo, da smo Grčiji zagotovili 100 milijard pomoči, ne pa tudi, da gre za posojilo z obrestno mero, višjo od tiste, po kateri se zadolžujemo mi, in bomo zato pri tem zaslužili, ljudje mislijo, da so Grčiji že pomagali, in si rečejo: 'Ne znajo se organizirati in nesmotrno trošijo denar.'" A solidarnost, kot je pokazala kriza, v Evropski uniji izginja, tako na ravni držav kot tudi pokrajin znotraj evropskih držav – o tem pričajo številne pobude za neodvisnosti – od Veneta do Katalonije.

Demokratizacija bank
Naš zadnji sogovornik je finančni analitik, ki že več kot 30 let dela v londonskem Cityju. Michael Roberts je soavtor ideje o socializaciji oziroma demokratizaciji bank. Te bi delovale podobno kot javne železnice ali šolstvo, zato je tudi izredno kritičen do privatizacije državnega lastništva. Roberts demokratizacijo bank, ki naj ostanejo v državni lasti, vidi predvsem v tem, da bi uprave finančnih institucij volili državljani sami: "Na sestavo uprav bi tako vplivali bančni uslužbenci in potrošniki, banke pa bi nato sodelovale pri obnovi slovenskega gospodarstva, ne pa da delajo za dobičke in nagrade vodilnih bankirjev."

Podrobneje o navedenem tudi z gostom v studiu, Mojmirjem Mrakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Helena Milinković, Globus
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
U5K0
# 20.05.2014 ob 20:20
Finske ne poznam dovolj dobro, da bi laho to pojasnil in zdi se mi, da je niti ti ne. Vem pa, da kdor koli glede krize v sloveniji s prstom kaže onstran meje, odvrača pozornost od težav, ki so zrastle na domačem zeljniku - namenoma ali nenamenoma.

Menedžerski prevzemi so domač fenomen, slabi krediti državnih bank se niso dogajali zaradi evra, skorumpirano zdravstvo je 100% made in slovenia, TEŠ, avtoceste, delo na črno, subvencije in posli ministrovim firmam, ...

Če bi nastalo luknjo na zamazan način pokrpali nebi nihče jamral, tako kot smo bili vsi tiho ko se je to dogajalo. Prej ko slej, če ne že ob prvem znaku zmerne inflacije, pa bi se tolar podrl pod težo vedno večje šlamparije. In v tistem trenutku bi imeli de facto pokojninsko reformo, konkurenčnejše plače, socialno reformo in še kaj čez noč - na koncu bi se pa spet vrnili na začetek - in jovo na novo!
kommar
# 21.05.2014 ob 09:53
Pred nekaj leti nazaj je g. Nigel Farage na zasedanju evopskega parlamenta dejal, da če se Grčija znebi evra in spet nazaj prevzame drahmo, potem bi drahma postala skoraj razvrednotena. Ampak v isti sapi nato nadaljuje, da če bi bila drahma že tako nizko, bi tudi potovanja v Grčijo bila temu primerno ugodnejša. In zdaj ko cene potovanj in uslug rastejo v nebo in si marsikdo ne bi upal več iti na počitnice v Grčijo, bi se pozneje trg, ki bi ga upravljala samo Grčija, lahko izrazito odprl.

Mediji predstavljajo države, ki jim je pomagala trojka, kot nekaj manjvrednega. Včasih, pa je recimo Španija že imela evro in bila "dobra evropska država", se mi je v času izleta zdela mirna, razvijajoča dežela. Le 10 let po tem, pa mi je bila predstavljena kot grda, lena. Kje se je torej zalomilo? Evro ima sigurno prste vmes.
melanholik
# 20.05.2014 ob 20:58
@UPK0

Glede Finske pripročam naslednji članek. Gre enostavno za to, da imajo podobno kot še veliko drugih držav precenjeno valuto.

Vse kar si naštel nima nobene zveze s tem, da so zašle banke v krizo. Economy is not a morality play. Kriva je bila umetno nizka obrestna mera obveznic, ker so finančni trgi mislili, da bo celotna Evropa jamčila za potencialne težave bank v posamezni državi.

PODPIS! Trditev o tem, da je za vse kriva korupcija, da moramo le nekaj vodilnih strpat v zapor in da korupcija kvarno deluje na gospodarsko rast, je nevarna zabloda. Nič od tega ne drži.
Ivo Lola
# 20.05.2014 ob 20:36
Zakaj bi reševali crkovino?
mlamat
# 20.05.2014 ob 19:13
Potem mi pa prosim pojasni, zakaj imajo sedaj tudi na Finskem krizo. A zaradi Patrie?
U5K0
# 20.05.2014 ob 18:59
s to zmerno inflacijo bi lepo potiho pomedli pod preprogo vse megalomanske kraje, ki so se zgodile v tej državi. Raznim tranzicijskim gospodom se imperiji nebi sesuli in še vedno bi Bavčar, Šrot, Tovšakova itd. vladali na vrhu gospodarstva. Medtem pa bi inflacija potiho znižala socialne podpore, pokojnine, plače, in vse ostale prejemke normalnih ljudi

noben od teh ukrepov nebi bil izglasovan v parlamentu, nihče nebi bil za nič odgovoren. Evro ni kriv za težave. Kriov je za to, da jih povzročitelji ne morejo več v nedogled skrivati.
mlamat
# 20.05.2014 ob 18:21
Če mislite, da bodo ljudje še 20 let mirno prenašali zategovanje pasu, ste pa res optimisti.

V drugih državah (recimo VB) si upajo politiki vseh barv javno povedati, da je krivec za nastalo situacijo valuta evro, le v naši državi bi to označili za čisto herezijo, saj imamo vendar "stabilno" valuto.

Vendar ravno ta valuta onemogoča, da bi se z zmerno inflacijo znebili kreditov in znižali plače - ter s tem znova postali konkurenčni.
bitcoin
# 21.05.2014 ob 21:53
Rešitev bi lahko bila BITCOIN.

Preberi si: https://slo-tech.com/forum/t606964
bitcoin
# 21.05.2014 ob 21:52
Rešitev bi lahko bila BITCOIN.

Helena Milinković
link
Palestina
6
2. december 2014 ob 18:36 "Evropska unija Palestincem pošilja zelo pomembno sporočilo, da nismo sami, da EU podpira dve državi, da ne smemo obupati. Podporniki dveh držav v Evropi delajo, kar je prav," je v pogovoru za ...
Več novic ...
Kazalo