Jasmina Cibic (na fotografiji s kuratorjem Tevžem Logarjem) je s svojim projektom Za naše gospodarstvo in kulturo Slovenijo zastopala na 55. mednarodni umetnostni razstavi La Biennale di Venezia. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Jasmina Cibic (na fotografiji s kuratorjem Tevžem Logarjem) je s svojim projektom Za naše gospodarstvo in kulturo Slovenijo zastopala na 55. mednarodni umetnostni razstavi La Biennale di Venezia. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Zadosti je, če za vizionarja nekoga razglasi institucija, medij ali oseba z veliko količino vpliva ali moči.

V nadaljevanju se bo sicer zgodilo tole: resni poznavalci področja se bodo iz petnih žil trudili, da takega 'genija' ali 'vizionarja' postavijo tja, kamor v resnici spada. Ne bo šlo. Zagovorniki 'genijev' bodo poznavalcem vedno očitali 'pomanjkljive' argumente, 'nerazumevanje', 'konservativnost' in podobno.

Saj ste razumeli, a? Da bi danes nekoga razglasili za genija, je treba samo zelo močno vpiti. Da bi tega istega 'genija' razlastili tega prestižnega naziva, noben argument nikoli ni dovolj.

Članek sicer uglednega novinarja Ervina Hladnika Milharčiča v zadnji Sobotni prilogi Dnevnika se zdi prav taka kričava PR-akcija. Na treh straneh smo brali o ljudeh, ki menda gledajo v prihodnost. Kemiki, fiziki, informatiki, Hawking, Jamnik, Jasmina Cibic, Saša Kerkoš, vsi so tam. WTF?

Hej, Milharčič je resen novinar, Dnevnik je resen časopis! In tole je resen članek na treh straneh! Zdaj so naenkrat Jasmina Cibic, Saša Kerkoš itd. postali vizionarji.

Ne poznam, niti ne razumem dovolj fizike in informatike, da bi si področji upal komentirati. (Občasno seveda imam tudi tu kakšno domislico.) V povezavi z vizualnimi umetnostmi pa razumem vse, kar je razumeti treba.

Tako Milharčič piše o Saši Kerkoš, ki "se ukvarja z oblikovanjem sveta" ... Mislim, da bodo njene izjave v članku: "... kako ustvariti radikalne pogoje za radikalno prihodnost, kako se naučiti in učiti odpiranja za prihodnost, ki je ne poznamo", "Kar lahko design mindset prinese Sloveniji in svetu, izhaja iz naše vizionarske sposobnosti videti nekaj, česar še ni, še ne obstaja, in to zvizualizirati ..." zadostovale za bolj 'jasno' sliko. Ja, tole zgoraj se zdi običajno tavtološko nakladanje, značilno za figure v polju 'sodobne umetnosti'.

Po Milharčiču tudi vizualna umetnica Jasmina Cibic živi petnajst minut pred nami. Njeno delo sam spremljam precej natančno. Do zdaj še ni proizvedla ničesar, kar bi zmoglo pogledati nad raven popolne banalnosti. Seveda, Jasmina ob svojem delu proizvaja gore teksta (ki ni teorija!). Zato se njeno delo zdi 'vizionarsko' in ne vem kaj še. O tem sem pisal tule.

Vizionarji torej? Ali podtaknjenci?

PS @Elgoyc: Hvala za smiseln komentar. O umetnosti in kontekstu sem pisal večkrat. Na primer tule.