Ob robu gradbene jame v Ljubljani smo se srečali z Debro Solomon, ki se ukvarja predvsem z biotsko raznovrstnostjo in možnostmi urbanega kmetijstva. Deluje predvsem v okviru socialnega laboratorija za urbano kmetijstvo Urbaniah oeve. Eden od poudarkov njenega dela je večvrstni urbanizem. Laboratorij za to bi lahko bila tudi gradbena jama, kjer zadnja leta deluje produkcijski prostor Krater. Na tej lokaciji je bilo detektiranih že več kot 300 živih vrst in če bodo sodno palačo dejansko začeli graditi, je na mestu vprašanje, ali bi lahko dosegli simbiozo med novogradnjo in obstoječim biotopom.

Kot je poudarila Solomon, urbanistično načrtovanje večinoma poteka ob predpostavki, da se deluje na ’praznem območju’, da se načrtuje iz stanja tabula rasa. Vendar to ni konstruktiven pristop. Pri načrtovanju bi bilo treba upoštevati vsa živa bitja prisotna na lokaciji, četudi administrativni dokumenti Kraterjeve samoniklega ekosistema ne zaznajo kot zelene površine.

Ljubljana ima specifično topografijo. Vanjo se ’zajedata’ dva zelena klina: Golovec s podaljškom v Grajski grič in Rožnik/Šišenski hrib na drugi strani. Debra Solomon, ki je sicer prva rezidenčna ustvarjalka Kraterja, se ukvarja tudi z možnostjo gibanja živali. V Ljubljani sicer še nismo zaznali, kot na primer v Berlinu, divjih svinj v mestu, vendar so možnosti za prehajanje živali od enega gozda do drugega, eden sega na Notranjsko/Dolenjsko, drugi na Gorenjsko, dobre. Solomon si tako prizadeva, da bi tudi v mestih bilo dovolj zelenja, da bi se živali lahko prebile od enega habitata do drugega. Pri tem ne gre le za velike živali, ampak tudi za ptice, žuželke, opraševalce različnih vrst, ki spodbujajo in omogočajo biotsko raznovrstnost.

Zanimiva je zamisel, da cest ne bi neprodušno asfaltirali in tudi ne neprodušno tlakovali pločnikov. Mesta, ki jim pretijo podnebne spremembe, potrebujejo nove urbane tipologije, ki v vključujejo tudi prostor za večvrstne skupnosti.

Radikalno opazovanje biotopov
Dogodek z Debro Solomon je predstavil predvsem metodo radikalnega opazovanja. Projekt, ki je nastal v okviru platforme za sodobno rokodelstvo in oblikovanje MADE IN, je tako vključil natančno opazovanje Kraterja in pobiranje odvečnih predmetov korak za korakom. Ja, smeti so vsepovsod, tudi tam, kjer jih res ne bi pričakovali.

Krater je bil v osnovi alternativni projekt, vendar si je prizadevanje za sonaravne prakse, permakulturo, oblikovanje z naravnimi materiali pridobilo ugled, kolektiv pa dosega tudi mednarodno prepoznavnost. Bil je finalist nagrade New European Bauhaus in Evropske nagrade za Javni prostor v letu 2022. Leta 2023 je prejel Plečnikovo nagrado za javni prostor, prav tako nagrado mednarodne žirije 35. grafičnega biennala v Ljubljani. Trenutno delujejo kot mentorji na področju urbane ekologije devetim evropskim mestom v sklopu projekta Future divercities (Marsej, Leipaja, Zagreb, Berlin, Atene, Kuopio, Timisoara, Firence, Split), kjer skušajo kulturne organizacije po zgedu Kraterja regenerirati degradirana območja svojih mest.

Za zdaj ostajajo na lokaciji. Lahko pa verjamemo, da bodo našli novo, če bo projekt gradnje sodne palače res izveden. Najprej se seveda mora razrešiti vprašanje lokacije na Litijski cesti.