Celo Johann Wolfgang Goethe (1749-1832) je sam veliko pisal o nastajanju svojega življenjskega dela, ki ga je ustvarjal skorajda vse svoje življenje in je končno podobo dobilo šele tik pred njegovo smrtjo oziroma po skoraj šestdesetih letih. Rokopis prvotnega Fausta je v nemški literarni zgodovini znan kot Urfaust in je nastajal med leti 1772 in 1775. Goethe je nato svoje delo nadgrajeval. Prvič je še nedokončani Faust izšel leta 1790, in sicer pod naslovom Ein Fragment, leta 1808 pa je izšel ves prvi del z naslovom Faust. Der Tragödie erster Teil. Vendar pa izid prvega dela še ni pomenil konca ustvarjanja, saj je Goethe še naprej gradil faustovski svet ter tako leta 1832 dokončno zaključil drugi del, ki ga je naslovil Faust. Der Tragödie zweiter Teil. Delo je v celoti izšlo po njegovi smrti.

Snov, iz katere je Goethe črpal idejo za svojo dramsko pesnitev, izhaja iz legende o Faustu, zdravniku, alkimistu, vedeževalcu, astrologu, ki pa je bil v resnici vse prej kot to. Živel je v začetku 16. stoletja. Že v času njegovega življenja - in še posebej po njem - so o njem začele krožiti razne anekdote. Svojo prvo literarno obdelavo pa je legenda dobila leta 1587, in sicer v ljudski knjigi z naslovom Historia o D. Johannu Faustu, slovitem čarodeju in črnošolniku. Kako se je zapisal zlodeju … Kakšne čudne dogodivščine so se mu pripetile in kaj vse je sam uganjal in počel, dokler ga ni doletelo nazadnje zasluženo plačilo. V njej je upodobljena usoda človeka, ki si je želel izvedeti vse, doseči zadnje meje človeškega spoznanja, popolno oblast nad svetom in posest najvišje lepote, zato je sklenil pogodbo s hudičem, ki mu je moral v zameno obljubiti svojo dušo.

Zgodba človeka, ki je hudiču zapisal svojo dušo, sicer ni nova, ji je pa 16. stoletje kot čas, v katerem so propadli stari ideali in trdnost srednjega veka, dalo nove razsežnosti. V ospredje prihaja nova želja po znanju in spoznanju, ki jo je bolj kot zgodovinski Faust uresničeval Paracelus, resnični znanstvenik, zdravnik, botanik, kemik in filozof, ki je svoje življenje posvetil učenjaštvu. Vendar je vse to za ljudstvo, pa tudi za tedanje pripadnike uradne teologije, filozofije in tudi zdravilstva, pomenilo nekaj prevratniškega, krivoverskega, čarovniškega, zato so ga povezali s hudičem. Tako je postopoma mnoge njegove poteze dobival tudi Faust, kot je upodobljen v ljudski knjigi. Ta je doživela velik uspeh in mnogo predelav; zadnja je bila izdana leta 1725, dodana pa ji je bila tudi epizoda o junakovi ljubezni s preprostim dekletom, ki je v prvotni različici še ni bilo.

Skoraj ob istem času, ko je izšla prva ljudska knjiga, je Faustova legenda dobila tudi svojo dramsko podobo. Leta 1588 je namreč Christopher Marlowe napisal dramo Dr. Faustus. Shakespearjev sodobnik je zgodbo spoznal v angleškem prevodu nemške ljudske knjige. Njegov Faust je prikazan kot titanski upornik, ki se s pomočjo demonov vzdigne iz nemoči in revščine k moči in bogastvu, se vplete v visoko politiko ter zahteva od zlodeja bojne stroje za uporabo v vojski, prav tako pa zahteva in dobi s čarovnijo obujeno lepo Heleno. Kasneje je glavni junak zaživel tudi v marionetnem gledališču, kjer se je z njim najbrž seznanil tudi Goethe, čeprav naj bi poznal tudi ljudsko knjigo.

Faustovska tematika, ki je privlačila mnoge, med katerim je bil tudi G.E. Lessing, je torej svojo najbolj umetniško dodelano upodobitev doživela v dramski pesnitvi J. W. Goetheja, ki je svojo končno podobo dobivala prek več postaj. Prva je bila Urfaust, osnutek drame, v kateri še ne najdemo pogodbe z zlodejem, ampak se Mefisto kar na lepem prikaže in odpelje junaka iz njegove učenjaške celice v svet in novemu odkrivanju naproti. Naslednjo postajo je pomenil Fragment iz leta 1790, kjer je prvič objavljen odlomek Faustovega dialoga z Mefistom, čeprav še vedno manjka poznejše pojasnilo o Mefistovem vstopu v igro. Nadaljevanje oz. nadgradnjo predstavlja Prvi del Fausta, v katerem nas Goethe popelje od Prologa v nebesih, pred katerim sicer še stojita Posvetilo in Predigra v nebesih, pa vse do Ječe, kjer se razreši Marjetkina usoda.

A. K. (povzeto po seminarskem delu Problem dobrega in zla v Jobovi knjigi in Goethejevem Faustu avtorice T. L.)