Stephane Hessel se je rodil leta 1917 v Berlinu. Družina je leta 1924 emigrirala v Francijo. Leta 1937 je dobil francosko državljanstvo. Med nacistično okupacijo Francije se je pridružil odporniškemu gibanju. Bil je zajet in deportiran v taborišči Buchenwald in Dora. Po 2. svetovni vojni je bil eden od tvorcev Splošne deklaracije človekovih pravic, ki so jo Združeni narodi razglasili decembra leta 1948. Pozneje se je posvetil diplomatski karieri. Foto: EPA
Stephane Hessel se je rodil leta 1917 v Berlinu. Družina je leta 1924 emigrirala v Francijo. Leta 1937 je dobil francosko državljanstvo. Med nacistično okupacijo Francije se je pridružil odporniškemu gibanju. Bil je zajet in deportiran v taborišči Buchenwald in Dora. Po 2. svetovni vojni je bil eden od tvorcev Splošne deklaracije človekovih pravic, ki so jo Združeni narodi razglasili decembra leta 1948. Pozneje se je posvetil diplomatski karieri. Foto: EPA

Naloga vseh nas je skrbeti, da bo naša družba ostala takšna, da bomo nanjo ponosni: da to ne bo družba ilegalnih priseljencev, izgonov, sumničavih pogledovanj na prišleke, da to ne bo družba, v kateri pokojnine in prejemki iz socialne blagajne niso samoumevni, družba, v kateri so mediji v rokah bogatunov - skratka vse, s čimer ne bi soglašali, če bi sledili načelom Narodnega sveta odpora.

Produktivistično razmišljanje, ki se je razvilo na Zahodu, je pahnilo svet v krizo, iz katere se je treba izviti z radikalnim odmikom od strategije kopičenja "vedno več", tako na finančnem področju kot tudi v znanosti in tehniki. Skrajni čas je, da prevladajo skrb za etiko, pravičnost in trajnostno ravnovesje. Kajti zdaj nam grozijo mnogo hujše stvari. Lahko se zgodi, da se bo zaradi njih končala človeška pustolovščina na planetu, ki bi utegnil postati neprimeren za življenje.

Čeprav ima Stephane Hessel 93 let, ne uživa v mirnem pokoju. Ta francoski diplomat, dosmrtni ambasador, nekdanji taboriščnik, borec francoskega odpora in agent, ki je sodeloval pri osnutku Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, je z esejem Dvignite se! pretresel Francijo in svet.

V zapisu, ki je izšel oktobra 2010 (izvirni naslov eseja je Indignez-vous!), poziva nove generacije Francozov (v njegovem klicu pa se lahko najdejo tudi mladi drugod po svetu), naj se razjezijo, tako kot so se tisti, ki so med drugo svetovno vojno ustanovili odporniško gibanje. Zakaj? Zato, ker bi se, če bomo tako nadaljevali, človeška pustolovščina na svetu utegnila kmalu končati. Razlike med bogatimi in revnimi so vse večje, odnos ljudi do nezakonitih priseljencev je slab, svobode tiska ni, okolje je na udaru, socialne pravice so neenakomerno porazdeljene ...

Hessel je v izraelsko-palestinskem sporu na strani Palestincev in se goreče zavzema za njihov boj, a brez nasilja. Prav nenasilje in upanje ponuja kot odgovora za boljšo in lepšo prihodnost. Bil je tudi med ustanovitelji Russllovega razsodišča za Palestino. Januarja leta 2009 je javno kritiziral izraelske vojaške napade na Gazo, saj naj bi bil to vojni zločin in zločin proti človečnosti, na ta način naj bi Judje ponavljali grozodejstva, ki so se med drugo svetovno vojno dogajali njim. Zaradi svojih stališč je bil Hessel tudi persona non grata na Ecole normale superiere v Parizu, kjer je v mladosti tudi sam študiral.

Knjižica, ki smo jo v slovenskem jeziku dobili maja (izdali so jo pri Založbi Sanje), je bila v maju najbolje prodajano delo v slovenskih knjigarnah, v Franciji so jo prodali v že kar 1,5 milijona izvodih. Doslej je bila prevedena tudi v španščino, italijanščino, portugalščino, grščino, baskovščino in nemščino. V ZDA je esej marca v celoti izšel v reviji The Nation in tako dobil tudi angleški prevod.

Uvod v slovensko izdajo eseja v prevodu Agate Tomažič je napisal prvi predsednik Republike Slovenije in osebni prijatelj avtorja Milan Kučan, borec za človekove pravice in novinar Branko Soban pa je poskrbel za spremno besedo, v kateri je zapisal tudi vrstice: "Svet se je spremenil. Spremeniti se moramo tudi mi. Predvsem se ne bi smeli sprenevedati, da je vse tako, kot je bilo prej, in da lahko še naprej strahopetno živimo svoje normalno življenje. Ob tem, kar se dogaja, naše življenje ne more, ne sme ostati normalno. Te normalnosti bi se morali sramovati ..."

Prvo desetletje novega tisočletja je po Sobanovih besedah eno najbolj paradoksalnih v zadnjih sto letih. Svet namreč govori o kulturi miru, v praksi pa lahko spremljamo le nasilje in vojne. Svet je v začaranem krogu, iz katerega se ne zna iztrgati. Družbi danes manjka odgovornosti, kritičnega razmišljanja in kritičnega odnosa do težav, ki pa jih je ogromno, meni Soban in poudarja, da je premalo kritičnosti opaziti tudi v medijih.

Kučan pa je izpostavil, da je knjiga Dvignite se! neke vrste programski dokument. Hessel v njej nagovarja francosko mladino in jo opozarja, da svet, v katerem živi, ni edini mogoči svet, in da ga morajo oni spremeniti. Kot piše Kučan, je dragoceno brezčasno sporočilo Hesslove misli, da je "človek dolžan ukrepati v imenu odgovornosti do svojega človeškega obstoja".

Naloga vseh nas je skrbeti, da bo naša družba ostala takšna, da bomo nanjo ponosni: da to ne bo družba ilegalnih priseljencev, izgonov, sumničavih pogledovanj na prišleke, da to ne bo družba, v kateri pokojnine in prejemki iz socialne blagajne niso samoumevni, družba, v kateri so mediji v rokah bogatunov - skratka vse, s čimer ne bi soglašali, če bi sledili načelom Narodnega sveta odpora.

Produktivistično razmišljanje, ki se je razvilo na Zahodu, je pahnilo svet v krizo, iz katere se je treba izviti z radikalnim odmikom od strategije kopičenja "vedno več", tako na finančnem področju kot tudi v znanosti in tehniki. Skrajni čas je, da prevladajo skrb za etiko, pravičnost in trajnostno ravnovesje. Kajti zdaj nam grozijo mnogo hujše stvari. Lahko se zgodi, da se bo zaradi njih končala človeška pustolovščina na planetu, ki bi utegnil postati neprimeren za življenje.