Foto: Aleksandra Saša Prelestnik/AML
Foto: Aleksandra Saša Prelestnik/AML

Vodja arheoloških izkopavanj Maja Lavrič iz Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je na današnji predstavitvi poteka arheoloških izkopavanj povedala, da so v preteklem mesecu zaključili izkopavanja ob Mali Drami.

Foto: Tilen Kozamernik / ZVKDS
Foto: Tilen Kozamernik / ZVKDS

Osrednji forum v neposredni bližini Drame
Emona je bila "grajena po ustaljenem, tradicionalnem načelu pravilnega četverokotnika, z osrednjim forumom na območju današnjih Ferantovih blokov. Mesto je bilo razdeljeno v sistem pravokotnih ulic, ob katerih so bile stanovanjske enote – insulae. Glavni cesti sta bili cardo maximus (glavni kardo), poteku katerega bolj ali manj sledi današnja Slovenska cesta, in decumanus maximus (glavni dekuman), ki poteka pod današnjo Rimsko ulico. Izkopavanja na območju SNG-ja Drama Ljubljana potekajo torej v neposredni bližini foruma in glavne vpadnice, glavnega karda," je razložila vodja izkopavanj.

Po njenih besedah so raziskali del dobro ohranjene insule osem in ceste dekumanom J. (Dekumanum je bila cesta, ki je potekala v smeri vzhod-zahod.) Dokumentirali so vse rimske faze od 1. do konca 4. stoletja, izkopali so tudi zelo lepe drobne najdbe – od fibule in novčnih najdb do lončenih in steklenih posod.

Meščansko domovanje, ki se je ponašalo tudi s talnim gretjem
Vodja izkopavanj je izpostavila, da jih je najbolj presenetila ohranjenost zunanje fronte insule skupaj s temeljem do višine dveh metrov, na zunanjo fronto so naleteli že na globini 70 centimetrov. Na podlagi dobre ohranjenosti fronte oziroma zidu in vseh gradbenih faz so lahko zelo dobro dokumentirali uporabo insule, kjer so našli celo hipokavst oziroma talno gretje. V 4. stoletju je bil prostor predelan v steklarsko delavnico, poleg steklarskega odpada in talilnih posodic je presenetljivo velika količina novčnih najdb v neposredni bližini peči.

Foto: Tilen Kozamernik / ZVKDS
Foto: Tilen Kozamernik / ZVKDS

Nadalje so naleteli tudi na zelo dobro ohranjeno rimsko kloako oziroma odtočni kanal, ki je bil zgrajen v času cesarja Klavdija. Ta je vladal med letoma 41 in 54, ko je Emona doživela urbanistično prenovo. Kloake so bile zgrajene pod cestami, ki so potekale v smeri od zahoda proti vzhodu.

V izkopnem polju ob Igriški ulici raziskujejo cesto kardo A, ki je potekala pravokotno na cesto dekumanom J, ter manjši del insul 37. in 38. Pod novoveškim nasutjem in pod plitko plastjo poznoantične črnice so na 80 centimetrih globine naleteli na dobro ohranjene rimske ostaline. Najmlajše plasti izvirajo iz poznega 4. stoletja. Odkrili so plošče in stebričke hipokavsta ter talni mozaik iz črnih in belih kock, ki pa so ga poškodovali stebrički hipokavsta. Takšni mozaiki so bili značilni za zgodnja rimska obdobja, a v 4. stoletju, med že omenjeno prenovo Emone, je bil značilno posnemanje zgodnejših motivov, je še pojasnila Maja Lavrič.

Tudi zidak laterkul z odtisi lisičjih šap
Vodja izkopavanj je posebej poudarila "rimski zidak laterkul, v katerem so med proizvodnjo v še sveži glini nastali odtisi lisičjih šap. Laterkul je bil del zidave odtočnega kanala iz 4. stoletja v izkopnem polju ob Igriški ulici. Rimljani so pri proizvodnji gradbenega materiala zidake sušili na prostem, po njih pa so se včasih sprehodile različne živali in pustile svoj odtis."

Rimski zidak, čez katerega se je med sušenjem očitno sprehodila lisica. Foto: Tilen Kozamernik / ZVKDS
Rimski zidak, čez katerega se je med sušenjem očitno sprehodila lisica. Foto: Tilen Kozamernik / ZVKDS

Po besedah vodje Centra za preventivno arheologijo Barbare Nadbath je celotno ekipo izkopavanj presenetila ohranjenost arheoloških ostalin, saj sta obseg in vsebina najdb resnično bistveno nad pričakovanji stroke.

Foto: Aleksandra Saša Prelestnik/AML
Foto: Aleksandra Saša Prelestnik/AML

Glede na raziskave, ki so jih izvedli v okolici, so namreč prvo arheološko plast pričakovali na globini metra in pol. Od 80 centimetrov do treh metrov globine so tako intaktne rimske plasti. Kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana Bernarda Županek pa je predstavila nekaj drobnih najdb: dvojico koščenih žličk, zgornji del oljenke z mitološkim motivom, koščeno lasnico, košček steklene posode z rebri, žeton za namizno igro ...

Muzealci v obdelavo sprejeli več kot 1400 predmetov
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin je dodal, da so doslej v obdelavo sprejeli že več kot 1400 predmetov, od gradbenega materiala do osebnih predmetov in posodja. Spomnil je, da je v zadnjih 15 letih v Ljubljani potekalo več arheoloških izkopavanj, s katerimi so pridobili veliko izkušenj, ter dodal, da bodo izkopavanja poleg novega vedenja prinesla tudi nove predmete v zbirko Mestnega muzeja Ljubljana.

Vodja izkopavanj Maja Lavrič (desno) in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar (v sredini) na predstavitvi poteka izkopavanj. Foto: Aleksandra Saša Prelestnik/AML
Vodja izkopavanj Maja Lavrič (desno) in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar (v sredini) na predstavitvi poteka izkopavanj. Foto: Aleksandra Saša Prelestnik/AML

Konec celovite prenove napovedan za leto 2026
Na predstavitvi je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, ki je izrazil navdušenje nad arheološkimi najdbami. Po njegovih besedah te med drugim potrjujejo pravilnost odločitve, da se območje okoli Drame razišče. Arheološka izkopavanja potekajo po načrtu, zato je mogoče skladno s tem načrtovati še preostale faze prenove Drame. Ravnateljica SNG-ja Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel pa je poudarila, da jih navdušuje odkritje, na kako zanimivem delu rimske Emone stoji Drama in izrazila prepričanje, da bodo odkritja pomembno prispevala k vedenju o antični Emoni.

Odprtje gradbišča na območju ljubljanske Drame je sicer načrtovano za prihodnje poletje. Prenova Drame je ocenjena na 58,5 milijona evrov, v skladu s potrjeno časovnico naj bi se dela v okviru projekta celovita prenova končala leta 2026.