Poljanska vstaja, freska iz leta 1981. Foto: fototeka Loškega muzeja
Poljanska vstaja, freska iz leta 1981. Foto: fototeka Loškega muzeja

Osrednja cesta skozi Poljane bo danes od križišča pri Vidmu do Kulturnega doma Poljane zaradi del zaprta za vsa vozila od 8. do 17. ure. Obvoz za osebna vozila in kombije poteka prek parkirišča ob Ločivnici, obvoza za tovorna vozila pa ni.

Selitev freske je potrebna zaradi rušenja trgovinskega objekta in ureditve vaškega jedra. Freska je na prvotni lokaciji Poljane likovno bogatila 40 let – odkrili so jo leta 1981 ob 40-letnici poljanske vstaje. Ive Šubic jo je naslikal na samopostrežni trgovini, danes pa je objekt dotrajan, zaradi česar ga bodo porušili, saj načrtujejo ureditev vaškega jedra.

Loški muzej, kjer se bodo umentiku poklonili s posebno razstavo, hranijo pripravljalne skice za fresko. Foto: fototeka Loškega muzeja
Loški muzej, kjer se bodo umentiku poklonili s posebno razstavo, hranijo pripravljalne skice za fresko. Foto: fototeka Loškega muzeja

Podoba poljanske vstaje se razteza na površini 435 krat 615 centimetrov. Šubic je v središče postavil žensko figuro, kmečko žensko z zastavo v rokah, ki spada v linijo vrste junakinj v zgodovini umetnosti, vse do slavne Delacroixove Marianne na delu Svoboda vodi ljudstvo. Kot je ob 99. letnici Iveta Šubica zapisala Petra Čeh iz Loškega muzeja, kjer hranijo tudi skice za spomenik, je umetnik v svojih sicer ideološko zasnovanih delih vendarle upodabljal univerzalne človekove pravice, stiske in dobro skupnosti, ki so ne glede na obdobje, ki ga slika, univerzalne in večno aktualne.

Če je ženska figura mati naroda, je zraven stoječ moški s puško njegov oče – dva arhetipa: na eni strani svoboda in blaginja in ob njiju njun branitelj. Čeprav gre za alegorični figuri, slonita oba vendarle na dejanskih zgodovinskih okoliščinah vojne, kjer so možje in očetje odhajali v boj, ženske pa z otroki in starejšimi ostajale v zaledju.

Skica za fresko Poljanska vstaja, ni datirano, svinčnik na papirju. Foto: fototeka Loškega muzeja
Skica za fresko Poljanska vstaja, ni datirano, svinčnik na papirju. Foto: fototeka Loškega muzeja

Freska, ki je zaščitena kot enota kulturne dediščine, torej izgublja svojo prvotno “domovanje”, zato jo bodo varno odstranili in namestili k spomeniku NOB-ja, ki so ga v ta namen že ustrezno preuredili. Po besedah župana Občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža so za premestitev freske predhodno vse pripravili, vse dejavnosti pa potekajo v skladu z navodili in nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Najprej so utrdili zaledno steno v freske. Nato so se lotili odstranjevanja obodnega pasu zidu okoli freske, kjer so izdelali novo obodno nosilno vez iz betona, ki omogoča premestitev freske. Postopno nameščanje vezi je zaradi sušenja betona trajalo več tednov. Pri delu pa so se držali zaporedja začrtanih korakov, skladno s pripravljenim načrtom.

193 grobov in ostanki zidu iz 11. stoletja
V središču Poljan so končali tudi arheološke raziskave severnega dela arheološkega najdišča baročne cerkve, kjer so odkopali vseh 193 najdenih grobov. Našli so tudi ostaline romanskega zidu iz 11. stoletja in ostanke 500 let stare gotske cerkve.

Po premestitvi freske bodo lahko nadaljevali arheološke raziskave in rušenje nekdanje trgovine. V Poljanski dolini doslej ni bilo kakšnih posebnih arheoloških izkopavanj, pravi Čadež, zato je najdišče v Poljanah toliko zanimivejše in bo osvetlilo zgodovino tega območja.

Stoletnico Šubičevega rojstva bomo zaznamovali 23. aprila – umetnik se je rodil v Hotovlji pri Poljanah. V Loškem muzeju bodo jubilej proslavili z večjo pregledno razstavo v Galeriji na gradu, kjer bodo na ogled tudi nekatera umetnikova manj znana dela.