Mednarodni svet za spomenike in najdišča (ICOMOS) že več let opozarja, da bo sprememba namembnosti vplivala na ohranjenost stavbe. Turške oblasti so vzele stvari v svoje roke z uvedbo varnostnih ukrepov in vstopnine. Foto: EPA
Mednarodni svet za spomenike in najdišča (ICOMOS) že več let opozarja, da bo sprememba namembnosti vplivala na ohranjenost stavbe. Turške oblasti so vzele stvari v svoje roke z uvedbo varnostnih ukrepov in vstopnine. Foto: EPA

Vstop v nekdanjo pravoslavno katedralo Hagija Sofija v Carigradu ni več brezplačen. Turško ministrstvo za kulturo in turizem je s 15. januarjem dodatno okrepilo varnostne ukrepe in želi z uvajanjem vstopnine omejiti število njenih obiskovalcev. Turisti morajo za vstop po novem plačati 25 evrov, medtem ko bodo turški državljani, ki jo bodo obiskali zaradi verskega obreda, še naprej vstopali brezplačno skozi ločen vhod.

Sorodna novica Poziv Unescu, naj reši Hagijo Sofijo, ki trpi vse večjo škodo in vandalizem

Celovit pristop do "racionalizacije" števila obiskovalcev
Poleg vstopnine je turško ministrstvo po poročanju portala Euronews namestilo težke protiteroristične barikade in varnostne optične čitalnike, zaradi katerih se vstopna vrsta vije okoli trga pred njo. Namestili so tudi številne varnostne kamere okrog mošeje, sisteme za odkrivanje požara, komunikacijske sisteme za hitro obveščanje in zaščitne ovire vzdolž turistične poti ob spomeniku.

Turške oblasti pravijo, da je nova vstopnina – kot tudi namestitev varnostnih kamer, sistemov za odkrivanje požara in komunikacijskih sistemov v sili – del priporočil Unesca za "racionalizacijo" števila obiskovalcev. 1500 let staro bizantinsko katedralo, ki so jo leta 1453 spremenile v eno od 3000 mestnih mošej, letno obišče več kot 3,5 milijona obiskovalcev.

Ukrep sledi zgodovinski razveljavitvi statusa muzeja
Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v Hagiji Sofiji odprli muzej, a je turško vrhovno sodišče leta 2020 razveljavilo njen status muzeja. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je nato odredil uporabo stavbe kot mošeje, kar je sprožilo ostre kritike mednarodne skupnosti. "Ko je bila Hagija Sofija muzej, so jo obiskovalci obravnavali z velikim spoštovanjem. Zdaj je pa kot zabaviščni park," je za turški časopis Cumhuriyet povedal lokalni turistični vodnik.

Sorodna novica Prve muslimanske molitve v Hagiji Sofiji po letu 1934

Kot navaja Združenje grških arheologov (SEA), je bila zgradba od takrat deležna vse večje škode in vandalizma. Združenje je zato v odprtem pismu pozvalo Unesco in njegovo generalno direktorico Audrey Azoulay, naj "odločno posreduje, da bi obrnili trenutno situacijo, ki predstavlja zgolj tveganje za Hagijo Sofijo". Zdajšnje upravljanje te znamenitosti pa so opisali kot "destruktivno", poroča portal Art News.

V odprtem pismu iz leta 2022 je mogoče prebrati še, da "pomanjkanje nadzora nad obiskovalci in odsotnost varnostnega osebja pričata o brezbrižnem odnosu do varstva spomenika in prepuščata zaščito tega edinstvenega spomenika volji vsakega obiskovalca ali romarja". Odkar Hagija Sofija deluje kot mošeja, so se vandali med drugim znesli nad cesarskimi vrati in mozaikom Marije Božje matere, ki ga sicer med molitvijo zakrijejo z zaveso.