Ta obsežen sgraffito Maksa Kavčiča predstavlja pomemben segment slovenskega modernizma v likovni umetnosti. Foto: Občina Trbovlje
Ta obsežen sgraffito Maksa Kavčiča predstavlja pomemben segment slovenskega modernizma v likovni umetnosti. Foto: Občina Trbovlje

Več kot šest metrov dolga in tri metre visoka umetnina priznanega mariborskega slikarja Maksa Kavčiča je bila v letu 2020 restavrirana v prostorih Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Na novi lokaciji v Delavskem domu Trbovlje, kjer so jo obiskovalcem predstavili 2. decembra, je zdaj dostopna širši javnosti.

Občina Trbovlje je za restavriranje, gradbeno dovoljenje in novo konstrukcijo namenila 45.000 evrov, 20.000 evrov je za odstranitev sgraffita v nekdanji Strojni tovarni Trbovlje (STT) namenilo ministrstvo za kulturo.

Posnetek iz leta 2019, ko se je začelo dokumentiranje umetnine na steni nekdanje Strojne tovarne Trbovlje. Foto: ZVKDS
Posnetek iz leta 2019, ko se je začelo dokumentiranje umetnine na steni nekdanje Strojne tovarne Trbovlje. Foto: ZVKDS

Umetnina za 14 dni ustavila rušenje
Na predstavitvi dela na novi lokaciji je trboveljska županja Jasna Gabrič med drugim povedala, da je lastnik, ko se je nekaterim zdelo že, da bo umetniško delo med podiranjem stavbe uničeno, na njihovo prošnjo za dva tedna ustavil rušenje. Izrazila je veselje, da jim je umetnino uspelo s pristojnimi službami postaviti na častno mesto v avli tamkajšnjega delavskega doma.

STT se je sredi 50. let prejšnjega stoletja, ko so pri Kavčiču naročili to stensko umetnino, raztezal na 28 tisoč kvadratnih metrih, s čimer je bil največja tovarna rudarskih strojev na Balkanu, narejena za tisoč novih delovnih mest v revirjih. Umetnina, ki je od leta 1953 krasila steno poslovnega dela nekdanjega STT-ja, predstavlja pomemben segment slovenskega modernizma v likovni umetnosti. Po besedah predstavnika Zasavskega muzeja Trbovlje Gregorja Jermana je tedaj zasedala celotno steno sejne sobe v prvem nadstropju in je merila 6,5 x 3,6 metra.

Brez evidentiranja in popisa v registru kulturne dediščine
Na sgraffitu so upodobljeni štirje delavci z orodjem med delom, obdani so s stroji in arhitekturo tovarniških stavb in dimnikov v ozadju. Poslikava po njegovih besedah predstavlja pomemben segment slovenskega modernizma v likovni umetnosti, ikonografsko pa gre za glorifikacijo delavskega razreda Trbovelj in lokalnega industrijskega okolja Zasavja, v katerem je nastala.

Maks Kavčič (1909–1973). Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor/iz zapuščine Maksa Kavčiča
Maks Kavčič (1909–1973). Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor/iz zapuščine Maksa Kavčiča

Dogodka v Delavskem domu Trbovlje se je udeležila tudi umetnikova hči, kiparka Metka Kavčič, ki je povedala, da je bilo odkritje očetovega sgraffita v SST-ju presenečenje tudi zanjo. Stvaritev namreč ni bila nikoli zabeležena v javno dostopnih podatkih, prav tako ni nobenega podatka zasledila sama med očetovo osebno dokumentacijo.

Eden najpomembnejših mariborskih umetnikov 20. stoletja
Leta 1909 v Zgornjem Porčiču v Slovenskih goricah rojeni Maks Kavčič je bil eden najpomembnejših mariborskih umetnikov minulega stoletja. Na njegovo delo je v zgodnjem obdobju vplival slikar Zoran Mušič, kasneje pa se je njegovo ime pojavljalo skupaj z imeni slikarjev, kot so Gabrijel Stupica, Marij Pregelj in Nikolaj Pirnat. Poleg slikarstva se je posvečal scenografiji in restavratorstvu, so še zapisali v sporočilu za javnost. Umrl je leta 1973 v Mariboru.