Grobnico Marcusa Veneriusa Secundia so odkopali v nekropoli Porta Sarno, ki je bila ena od glavnih vstopnih točk v antične Pompeje. Grobnica je bila po prvih ocenah zapečatena več desetletij pred usodnim izbruhom Vezuva, ki je leta 79 mesto pokopal pod ognjeniškim prahom.

Okostje, ki so ga arheologi opisali kot "najbolje ohranjene človeške ostanke v Pompejih", ima na glavi še vedno ostanke sivih las, pa tudi del ušesa. Prve analize so pokazale, da je umrl pri 60 letih, njegovo telo pa ne kaže sledov težaškega dela.

Odkritje je arheologe presenetilo tudi zato, ker so v Pompejih odrasle pokojnike praviloma kremirali. V grobnici so denimo našli tudi stekleno žaro z ostanki in imenom ženske, Novia Amabilis. Precej verjetno je, da je bila Secundiova žena.

"Pompeji nikoli ne nehajo presenečati," je novo odkritje komentiral italijanski minister za kulturo Dario Franceschini.

Kdo je bil Marcus Venerius?
Secundio je bil suženj, ki je delal kot čuvaj starodavnega Venerinega templja v Pompejih. Ko je bil osvobojen iz suženjstva, je stopil v vrste svečenikov, ki so gojili kult vladarja. Že samo to, da je za pokop dobil lastno grobnico, priča o tem, da je imel dober položaj v družbi in da je bil finančno preskrbljen.

Multikulturna metropola
Napis na marmornatem nagrobniku, ki so ga odkopali na vrhu grobnice, omenja gledališke predstave v Pompejih, ki so jih uprizarjali v grškem jeziku. Direktor arheološkega parka Gabriel Zuchtriegel je opozoril, da je napis "prvi jasni dokaz o predstavah v grškem jeziku v Pompejih".

"To, da so prirejali dogodke v grščini, priča o živahnem in odprtem kulturnem ozračju, ki je bilo značilno za antične Pompeje."

Po pojasnilu Zuchtriegla je bila grščina v času antičnih Pompejev zelo razširjen jezik, a ne dostopen vsakomur. "Zgolj premožnejši so lahko prebirali Homerja, Ajshila in Evripida," je poudaril.

So ga nameravali mumificirati?
V grobu so našli tudi dve majhni steklenici, kakršnim so rekli unguentarium, pa tudi fragmente tkanine, ki morda skrivajo odgovore v povezavi z neobičajno metodo pokopa. "Nismo še odgovorili na vprašanje, ali je bila delna mumifikacija pokojnika posledica namerne obdelave trupla ali ne," je opozoril Llorenç Alapont z univerze v Valencii. "Morda nam bo pomagala analiza tekstila. Iz zgodovinskih virov vemo, da so se pri balzamiranju uporabljali določene tkanine, denimo iz azbesta."

Izkopavanja v nekropoli Porta Sarno so skupni projekt Arheološkega parka Pompeji in Evropske univerze v Valencii. V zadnjih letih so v Regiji V – to je ogromen del arheološkega parka, ki še ni v celoti odprt za javnost – našli zanimiva odkritja. Med drugim so arheologi odkopali ostanke več ljudi in živali, ki so umrli zaradi izbruha Vezuva.